| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019

Opis: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Ključne besede: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2305; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)
Ogledov v tednu: 2025

2.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 378; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)
Ogledov v tednu: 286

3.
Računalniške arhitekture
Aleš Zamuda, Janez Brest, 2019

Opis: Predmet Računalniške arhitekture je uvrščen v prvostopenjski bolonjski študijski program Računalništvo in informacijske tehnologije kot redna učna enota. Ta dokument predstavlja študijsko gradivo za izbrane računalniške vaje pri tem predmetu. Po uvodu so v naslednjih poglavjih podane posamezne naloge z rešitvami pri računalniških vajah. Nato po zaključku sledi še seznam prilog, ki vsebujejo računalniško obliko navedenih rešitev nalog.
Ključne besede: računalniška arhitektura, učbeniki, računalniške vaje
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 897; Prenosov: 843
.pdf Celotno besedilo (784,61 KB)
Ogledov v tednu: 198

4.
Zbirka nalog iz diskretne matematike
Aleksandra Tepeh, Dragana Božović, 2019

Ključne besede: diskretna matematika, matematična statistika, zbirka nalog, rešene naloge
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 304; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (497,54 KB)
Ogledov v tednu: 124

5.
Vpliv kapljevin na toplotno prevodnost tkanin
Eva Klemenčič, 2014

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti vpojnih tkanin pri različnih relativnih deležih kapljevine v tkanini. Eksperimentalno delo smo izvedli za tri vzorce bombažnih tkanin z različno gostoto vezave in različnih debelin. Merilno napravo smo prilagodili tako, da lahko toplotno prevodnost tkanine določimo na dva načina: z analizo rezultatov nestacionarnega dela meritve ali z analizo rezultatov v stacionarnem stanju. Izračunane vrednosti toplotne prevodnosti se v okviru napake meritev po obeh načinih analize rezultatov ujemajo. Za izračun toplotne prevodnosti tako ni treba čakati na vzpostavitev stacionarnega stanja, kar omogoča krajši čas meritve in s tem manjše napake zaradi izhlapevanja kapljevine. Meritve potrjujejo, da je efektivna toplotna prevodnost tkanine pri majhnih vlažnostih premo sorazmerna z relativnim deležem kapljevine v tkanini. Z naraščajočo vlažnostjo se efektivna toplotna prevodnost vlažne tkanine ustali okrog ene mejne vrednosti, preden je tkanina nasičeno vlažna. Vpliv kapljevin na efektivno toplotno prevodnost tkanine smo raziskali s tremi kapljevinami, ki imajo različne toplotne prevodnosti: vodo, acetonom in terpentinom. Efektivna toplotna prevodnost tkanine se v vseh primerih ustali okrog vrednosti, ki je primerljiva s toplotno prevodnostjo kapljevine prisotne v tkanini. Stopnja vlažnosti, pri kateri se efektivna toplotna prevodnost tkanine ustali, se za različne kapljevine razlikuje. Najbližje nasičeni vlažnosti se to zgodi pri vodi, vidno drugače je pri terpentinu, aceton pa je nekje vmes. Eksperimentalne rezultate meritev smo primerjali s teoretično napovedjo. Ugotovili smo, da model, ki upošteva le vpliv tkanine in kapljevine (dvoparametrični model), dobro opisuje odvisnost efektivne toplotne prevodnosti vlažne tkanine pri relativno majhnih vlažnostih. Pri večjih deležih kapljevine pa so odstopanja večja. V ta namen smo model nadgradili tako, da smo upoštevali tudi vpliv zraka v tkanini, ki ga kapljevina z močenjem izpodriva (triparametrični model). Tako izpopolnjen model se je izkazal za primernejšega predvsem pri večjih deležih vlage.
Ključne besede: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, vlažnost, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve, model
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2074; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (650,58 KB)
Ogledov v tednu: 116

6.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012

Opis: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Ključne besede: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 3564; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)
Ogledov v tednu: 114

7.
Usihanje podjetništva v Sloveniji
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, 2012

Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 4078; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo
Ogledov v tednu: 105

8.
VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEV
Lana Matjašič - Filipič, 2016

Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje. V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji. V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 3177; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)
Ogledov v tednu: 103

9.
Diskretna matematika
Aleksandra Tepeh, Riste Škrekovski, 2018

Opis: Učbenik je namenjen študentom visokošolskega študija računalništva in infor- matike. Predstavlja uvod v izbrana poglavja iz matematike, ki so potrebna za razumevanje in reševanje problemov, ki se pojavljajo v računalništvu. Poleg izjavnega računa, relacij in teorije grafov, ki sodijo v področje diskretne matematike, učbenik zajema tudi poglavji o geometrijskih vektorjih in matrikah. Poleg teoretične obravnave snovi učbenik vsebuje veliko zgledov za lažje razumevanje, kakor tudi naloge s postopki in rešitvami.
Ključne besede: matematika, izjavni račun, matrike, vektorji, relacije, grafi, učbeniki
Objavljeno: 12.04.2018; Ogledov: 1195; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (9,41 MB)
Ogledov v tednu: 95

10.
Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands Vindkraft
Sabina Rogan, 2016

Opis: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU. Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 1807; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (306,21 KB)
Ogledov v tednu: 93

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici