| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Analiza medijskih vsebin v predvolilni kampanji v ZDA
Matic Mernik, 2019

Opis: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o vplivu in vlogi medijev v politiki in političnih kampanjah. Pregled literature zajema opredelitev medijev in politike s prikazom njune povezanosti. Prikažemo funkcije in vlogo medijev v političnih kampanjah. Politično komuniciranje predstavimo kot osrednjo točko političnega trženja in pojasnimo medije kot posrednike pri komuniciranju. Ovrednotimo vlogo konvencionalnih in sodobnih medijev ter pojasnimo pomen e-participacije. Aplikativni del diplomskega dela obravnava ameriške predsedniške volitve (2016). V začetku predstavimo ozadje volitev in ameriški volilni sistem. Analiziramo objave izbranih tiskanih medijev in objave obeh kandidatov na družbenih omrežjih. Predstavljeni so rezultati analiz, spoznanja celotnega dela pa diskutiramo v razpravi. Sklepno poglavje zaključujemo s predstavitvijo ključnih ugotovitev.
Ključne besede: mediji, politika, politično komuniciranje, predsedniške volitve, ZDA
Objavljeno: 13.08.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)
Ogledov v tednu: 88

2.
Molekularna karakterizacija proti karpabenemom odpornih sevov bakterije Pseudomonas aeeruginosa iz kužnin in okolja
Andrej Golle, 2019

Opis: Pseudomonas aeruginosa je vseprisotna okoljska oportunistična bakterija. Občasno jo osamimo kot del človeške mikrobiote. Lahko povzroča okužbe povezane z zdravljenjem in je intrinzično odporna proti številnim antibiotikom. Med maloštevilnimi zdravili, ki so na voljo za zdravljenje psevdomonasnih okužb so karbapenemi, tudi odpornost proti njim narašča. P. aeruginosa iz bolnišnic lahko prehaja v komunalni sistem odpadnih vod in v vode čistilnih naprav. Primerjali smo klinično pomembne proti karbapenemom odporne P. aeruginosa (CRPA) in CRPA iz vod dveh čistilnih naprav, ter ugotavljali prekrivanje genotipov in razlike v genih za odpornost in virulenco. V laboratoriju, kamor pošiljajo na preiskave vzorce iz več zdravstvenih ustanov, smo zbrali seve CRPA iz urina in dihal v obdobju enega leta. V istem obdobju smo mesečno vzorčili vodo iz iztoka dveh čistilnih naprav in na selektivnem gojišču osamili seve CRPA. Občutljivost za protimikrobna zdravila smo določali z disk difuzijsko metodo po EUCASTu. Seve smo tipizirali s PFGE. Za vsak pulzotip smo izbrali enega do devet predstavnikov, pri katerih smo nato določali sekvenco celotnega genoma (WGS). Na osnovi WGS smo izvedli tipizacijo MLST in analizo rezistenčnih ter virulenčnih determinant. Skupaj smo osamili 213 CRPA sevov (65 pulzotipov), 130 iz kliničnih vzorcev (38 poulzotipov) in 83 iz okoljskih vzorcev (31 pulzotipov). Večino kliničnih CRPA sevov (125 od 130 sevov in 37 od 38 pulzotipov) smo izolirali iz kužnin iz večje učne bolnišnice. Ostale klinične seve (5 od 130) smo razvrstili v 3 pulzotipe. Najpogostejšemu kliničnemu pulzotip (Pt1) je pripadalo 57 sevov (45,6 %), našli pa smo ga samo v večji učni bolnišnici. Samo dva pulzotipa (Pt17 in Pt63) sta bila tako v večji učni bolnišnici kot tudi v manjših zdravstvenih organizacijah. Okoljske CRPA seve smo porazdelili v 31 pulzotipov (26 pulzotipov iz večje čistilne naprave, 11 pulzotipov iz manjše čistilne naprave). Podobno kot med kliničnimi sevi je tudi med sevi iz čistilnih naprav prevladoval posamični pulzotip (Pt10 – 21,7 %). Prekrivanje med kliničnimi in okoljskimi pulzotipi in MLST tipi CRPA, je bilo nizko. Le 9 pulzotipov se je pojavljalo v več kot eni inštituciji (zdravstveni inštituciji/čistilni napravi). Z MLST smo med 112 analiziranimi sevi določili 49 ST. Le 10 ST je bilo tako iz kliničnih kot iz okoljskih vzorcev, med njimi po vsem svetu razširjena ST111 in ST235. Klinični in okoljski sevi CRPA so se razlikovali glede odpornosti proti antibiotikom. Večina izolatov je bila odporna samo proti imipenemu in/ali meropenemu. Pri sevih, ki so bili dodatno odporni, smo opisali devet različnih različnih vzorcev odpornosti. Klinične seve smo našli pri vseh vzorcih odpornosti, medtem ko smo okoljske seve našli le pri 4 dodatnih vzorcih odpornosti. Analiza rezistoma je potrdila gene za intrinzične mehanizme odpornosti. Našli smo tudi ene povezane s horizontalnim genskim prenosom, kot so geni za karbapenemaze (16 % sevov) in različne encime, ki modificirajo aminoglikozide. Pri 33 % sevov smo potrdili mutacije v girazi. Vsi sevi z geni za karbapenemaze so bili večkratno odporni. Z WGS smo določili tudi prisotnost virulenčnih genov med analiziranimi sevi. Glede teh se sevi iz okolja in klinični sevi večinoma niso razlikovali. Izjema so bili geni za eksotoksine Y, U, T in S. Pri večini sevov smo našli gene za Y in T, gene za U in S smo našli le pri pri 14 oz. 36 sekvenčnih tipih. Geni za S in U so bili bolj pogosti pri kliničnih sevih, medtem ko so bili geni za T bolj pogosti med okoljskimi sevi. Nizka stopnja prekrivanja med kliničnimi in okoljskimi CRPA sevi kaže, da gre za dva neodvisna rezervoarja. Klinični CRPA sevi imajo nekoliko drugačen set virulenčnih determinant in bolj raznolike vzorce odpornosti.
Ključne besede: Pseudomonas aeruginosa, okužbe, čistilne naprave, protimikrobna odpornost, virulenca, karbapenemi, beta-laktamaze, čistilne naprave
Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)
Ogledov v tednu: 85

3.
POGOVORNI JEZIK V MAJŠPERKU
Mateja Bezjak, 2013

Opis: Znano je, da je slovenski jezik med najmanjšimi slovanskimi jeziki, saj ga uporabljata le dobra dva milijona Slovencev, vendar je le-ta narečno močno razčlenjen. Lahko bi dejali, da že skoraj vsaka vas govori svoje, unikatno narečje oz. govor. Prav tako so meje med določenimi govori zelo nejasne in težko določljive. V diplomskem delu sem predstavila domači kraj Majšperk ter pogovorni jezik v Majšperku. Slednjega sem predstavila s pomočjo informatorke, katere govor sem najprej posnela z diktafonom, kasneje zapisala ter ga glasoslovno, oblikoslovno ter skladenjsko analizirala. Moj domači kraj, Majšperk, leži v SV Sloveniji, na stičišču dveh narečij, haloškega in prleškega. Obe narečji spadata v panonsko narečno skupino. Samo mejo med narečjema je zelo težko potegniti, zato lahko prihaja do t.i. mešanja narečij. Majšperk natančneje spada v kujleški govor, vendar na tem območju za besedo takoj ne uporabljamo narečne besede "kuj", zato mi predstavitev našega govora predstavlja še poseben izziv. Prav tako Majšperk leži na stičišču dveh velikih narečnih skupin; že prej omenjene panonske ter štajerske narečne skupine. V začetnem, teoretičnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti svojega domačega kraja. Zraven opisane metodologije dela sem razložila značilnosti panonske narečne skupine ter haloškega in prleškega narečja, katera sem predstavila tudi podrobneje. Oprla sem se tudi na kujleški govor, katerega naj bi v Majšperku, glede na razdelitev na Karti slovenskih narečij, tudi govorili. Opisala sem značilnosti pogovornega jezika v splošnem, nato pa sem se v empiričnem delu, ki predstavlja tudi poglaviten del diplomskega dela, omejila na analizo pogovornega jezika v Majšperku s pomočjo prvotno posnetega in kasneje zapisanega besedila informatorke. S pomočjo digitalnega diktafona sem posnela govor informatorke Jožice Bezjak, rojene leta 1959, in ga zapisala v slovenski fonetični transkripciji ter ga kasneje tudi analizirala; za to sem uporabila metodo analize, rezultate pa sem s pomočjo metode interpretacije tudi ustrezno interpretirala. Posnetke k svojemu diplomskemu delu sem priložila na zgoščenki. Za podrobnejšo analizo govora sem odgovorila tudi na 870 vprašanj iz Slovenskega lingvističnega atlasa. Znano je, da se narečja skozi čas spreminjajo, ponekod celo izginjajo. O spreminjanju narečja skozi čas bi lahko govorili tudi v Majšperku. Z raziskavo narečja v svojem domačem kraju sem želela ta, z dialektološkega vidika, še ne raziskani delček predstaviti in približati tako sedanjim prebivalcem Majšperka kot ljudem iz bližnje ali daljne okolice. Obenem pa je bila moja želja, da pripomorem k ohranjanju domačega narečja, na katerega sem izredno ponosna.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, kujleški govor, haloško narečje, zahodno haloško podnarečje, Majšperk, pogovorni jezik v Majšperku.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1457; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)
Ogledov v tednu: 81

4.
Stopnja endotelijske disfunkcije kot kriterij izbora najprimernejših kandidatov za dokončno obliko zdravljenja z mehansko podporo levega prekata med bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem
Gorazd Košir, 2019

Opis: Terapija z mehansko podporo levega prekata (LVAD, angl. left ventricular assist device) se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavila kot uspešna strategija zdravljenja dokončne oblike srčnega popuščanja, ki jo po trenutno veljavnih smernicah ameriških in evropskih strokovnih združenj ponujamo zgolj najbolj prizadetim posameznikom z dokončno odpovedjo srca in z najslabšo prognozo – torej inotropno odvisnim bolnikom in tistim, ki so zaradi hemodinamske nestabilnosti že zdravljeni z začasno mehansko podporo. Leta 2015 in 2017 objavljeni eno- in dveletni rezultati ROADMAP študije so pokazali, da zdravljenje z LVAD-om ne izboljša eno- in dveletnega preživetja, fizične zmogljivosti in kvalitete življenja zgolj pri najbolj prizadetih bolnikih s srčnim popuščanjem, pač pa tudi pri nekaterih manj prizadetih, inotropno neodvisnih bolnikih s kroničnim popuščanjem srca. Žal pa ostaja danes nepojasnjeno, na podlagi katerih kliničnih in/ali laboratorijskih kazalnikov bi lahko med izjemno heterogeno skupino inotropno neodvisnih bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem najlažje določili tiste posameznike, ki bi jim z zgodnjim zdravljenjem z LVAD-om dejansko izboljšali kvaliteto življenja in podaljšali preživetje. Rezultati številnih do sedaj opravljenih študij nakazujejo, da nekateri novi biološki kazalniki, ki odslikavajo kompleksne patofoziološke spremembe, ki se dogajajo v sklopu srčnega popuščanja, bolje napovedujejo napredovanje bolezni in pojav neželenih dogodkov kot obstoječi in trenutno uveljavljeni klinični in laboratorijski napovedniki. Namen naše raziskave je bil opisati so plazemske vrednosti novega kazalca endotelijske disfunkcije endokana pri bolnikih s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem, ugotoviti ali so vrednosti višje pri posameznikih, pri katerih bolezen v srednjeročnem obdobju napreduje do te mere, da potrebujejo inotropno podporo ali pa celo umrejo in dognati ali bi lahko endokan služil kot kriterij izbora najboljših kandidatov za zgodnje zdravljenje z LVAD-i med inotropno neodvisnimi bolniki s srčnim popuščanjem.
Ključne besede: Kronično srčno popuščanje, LVAD, mehanska podpora levega prekata, , endokan, endotelijska disfunkcija
Objavljeno: 12.08.2019; Ogledov: 80; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)
Ogledov v tednu: 80

5.
VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEV
Lana Matjašič - Filipič, 2016

Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje. V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji. V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1913; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)
Ogledov v tednu: 76

6.
Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu?
Damjan Fujs, 2019

Opis: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Ključne besede: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Objavljeno: 07.08.2019; Ogledov: 330; Prenosov: 172 
(4 glasovi)
.pdf Celotno besedilo (944,90 KB)
Ogledov v tednu: 76

7.
Etični vidiki spornega oglaševanja
Žiga Šef, 2019

Opis: Vsestranska prisotnost oglaševanja v vsakdanjiku ljudi je z leti postala vse bolj intenzivna. K temu dosti prispeva spletna kultura, ki je oglaševanje naredila veliko bolj dostopno in razširjeno. Z razširjenostjo pa so nastopile tudi popolnoma nove etične dileme na tem področju. V tej nalogi smo pregledali, kaj je spornega na spornem oglaševanju in kakšne regulacije lahko najdemo, ki to omejujejo. Analizirali smo etično sporne oglase in nekatera spletna mesta, ki nudijo spletno oglaševanje, ter s pomočjo rezultatov prikazali etični okvir oglaševalske industrije.
Ključne besede: sporno oglaševanje, etika, regulacije
Objavljeno: 06.08.2019; Ogledov: 422; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Ogledov v tednu: 75

8.
Vloga kriptovalute na temnem spletu
Ramel Vejapi, 2019

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga kriptovalute na temnem internetu. V današnjem svetu je njena prisotnost postavila pomembno vprašanje anonimnosti in prostega pretoka informacij. Globoki in temni splet je za vsakodnevne uporabnike interneta neznan. Zavedajo se, da obstaja, vendar ga ne uporabljajo. Vsebine na temnem internetu so namreč ilegalne, na globokem pa niso. Tako se razrešuje dilema, ali sta to pravzaprav dva spleta ali le en. Oba interneta sta del celote, kamor spadajo tudi vsa naša socialna omrežja. Celoto imenujemo internet. Dostop do globokega in temnega interneta nam omogočajo različni brskalniki, ki so bili narejeni z namenom prostega pretoka informacij ter prostega gibanja po internetu z uživanjem anonimnosti. V diplomskem delu smo predstavili brskalnika Tor in I2P, ki sta priljubljena brskalnika, imata največ uporabnikov ter sta najpogosteje prisotna v akademskih vodah. Predstavili smo tudi delovanje usmerjevalnikov, ki informacijo šifrirata na svoja posebna načina; Tor za šifriranje in zaščito informacij uporablja večnivojski usmerjevalnik, I2P pa posebni večnivojski usmerjevalnik, t. i. česnov usmerjevalnik. Oba brskalnika smo analizirali glede anonimnosti in hitrosti in ju primerjali. V diplomskem delu predstavljamo postopek dostopa do ilegalnih vsebin z uporabo brskalnika Tor. Ker na današnjem internetu nismo nikoli popolnoma anonimni, želita Tor in I2P to zagotoviti.
Ključne besede: diplomske naloge, globoki internet, temni internet, kriptovalute, bitcoin, projekt Tor, navidezni internetni projekt, anonimnost
Objavljeno: 07.08.2019; Ogledov: 292; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)
Ogledov v tednu: 70

9.
Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)
Fatma Ece Savkan, 2019

Opis: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Ključne besede: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Objavljeno: 05.08.2019; Ogledov: 473; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Ogledov v tednu: 65

10.
Biološke osnove in reja drobnice
Igor Vojtic, 2017

Ključne besede: drobnica, ovce, koze
Objavljeno: 08.08.2019; Ogledov: 237; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)
Ogledov v tednu: 64

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici