| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
2.
Medbesedilni vidik Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videl
Martina Potisk, 2012

Opis: Prispevek obravnava izbrane medbesedilne prvine v romanih Draga Jančarja Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), pri čemer se podrobneje osredotoča na funkcijo mota, pomen navezovanja na ljudsko slovstvo, literarne reference, izražene skozi montažo in izposojo ter vključenost metričnega citata v romaneskno sobesedilo. Posebna pozornost je namenjena delom predlog, na katere se navezujejo medbesedilni sklici, in njihovi vlogi pri soustvarjanju celovite podobe osrednjih likov ter vzpostavljanju idejno-tematske zasnove romana.
Ključne besede: slovenščina, medbesedilnost, sodobni slovenski roman
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 80862; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (544,18 KB)
Ogledov v tednu: 36181

3.
4.
Poetika romanov Draga Jančarja: To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj
Alenka Korbun, 2011

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 65056; Prenosov: 782
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)
Ogledov v tednu: 26397

5.
Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti
Lea Rošker, 2017

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka vse do njegovega prvega leta starosti. Opisali smo tudi opremo in pripomočke, ki so potrebni pri organizirani gibalno/športni vadbi, potek vaj, ki potekajo od rojstva pa do prvega leta in kako vadba vpliva na otroka, če jo obiskujejo skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja na neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije otrok, ki obiskujejo vodeno gibalno aktivnost s starši in naključno izbranimi otroki s starši, ki ne obiskujejo vodene gibalne aktivnosti. Kot merski instrument smo uporabili anketo sestavljeno iz vprašanj zaprtega tipa in podatke obdelali na osnovi kvantitativne obdelave in s pomočjo statističnega programa SPSS 20.0 ter jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da vodena gibalno/športna aktivnost ne pripomore k hitrejšemu gibalnemu razvoju otroka in da se med deklicami in dečki ne pojavljajo razlike. Starši, ki so sami športno aktivni in tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, so enako časa gibalno/športno aktivni s svojim otrokom na teden. Vadba skupaj s starši pozitivno vpliva na otroka, vendar pa za to gibalni razvoj ni hitrejši.
Ključne besede: Gibali razvoj, prvo leto, gibalna aktivnost
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 24822; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)
Ogledov v tednu: 23123

6.
Jackson Pollock, Franz Kline in izraznost osebne slikarske geste
Rene Macura, 2021

Opis: Magistrska naloga z naslovom Jackson Pollock, Franz Kline in izraznost osebne slikarske geste je razdeljena na tri sklope. Pod prvi sklop spada likovno mišljenje, ki je tesno povezano z likovno prakso. Tukaj raziskujemo zunanji in notranji svet med ustvarjanjem, pri čemer imajo predhodna izkustva pomembno vlogo. V drugi del preidemo s slikarsko gesto, kjer imajo velik vpliv tudi telo in njegovi gibi. V povezavi s samim ustvarjanjem pod ta sklop uvrščamo še poglavje slikovne ploskve in abstraktnega ekspresionizma, pri katerem poglavje razdelimo na dva umetnika, ki smo ju uporabili kot vzora za pripravo zaključnega dela. Pod tretji sklop pa uvrščamo praktični del, kjer naredimo navezavo na teoretična sklopa, ki smo ju raziskovali in ju v praksi udejanjimo ter problematiziramo.
Ključne besede: Jackson Pollock, Franz Kline, gesta, slikarstvo, izraznost
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 20555; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (8,36 MB)
Ogledov v tednu: 19951

7.
Iluzije v sodobnem slikarstvu
Sabina Brumec, 2014

Opis: Nalogo sem si zastavila tako, da najprej ugotovim, kaj so iluzije, kako nastanejo, zakaj jih vsak drugače vidi. Proučila sem več različnih knjig, kjer imajo avtorji svojo teorijo in svoj pogled na iluzije, kar je tudi poglavje mojega dela. Bolj temeljito sem se lotila bolj znanih sodobnih avtorjev kot so Sandro Del-Prete, katerega umetnost me je prevzela zaradi njegove šahovnice, ki je popolnoma nemogoča in ti ponuja veliko za razmislek. Octavio Ocampo se za razliko od Del-Pretea ukvarja predvsem z prvim in drugim videnjem, kjer cilja predvsem na portrete znanih oseb, kar me je tudi prevzelo, saj pri določenih delih, kot pravi Seckel, v portretu prikaže celotno zgodbo ali življenjepis. Izbrala pa sem tudi še malo mlajšega avtorja Akiyoshi Kitaoka, ki pa se skoraj izključno ukvarja samo z virtualno iluzijo in optičnimi prevarami, narejenimi z sodobno tehnologijo – računalniki. Ugotovili bomo, da so si še takorazlične tehnike in motivi lahko tako zelo sorodni. Prav tako pa bomo odkrili kako dojemamo njihova posamezna dela. Kaj je figura in kaj ozadje, iz likovne teorije.
Ključne besede: Optične prevare, iluzije, likovna teorija, gestalt psihologija, sodobni iluzionistični slikarji.
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 15602; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)
Ogledov v tednu: 14876

8.
Ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti
Tamara Šterlek, 2021

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti. Posebna pozornost je namenjena vplivu znanstvenih odkritij o svetlobi na številne umetnike, ki so se skušali poigrati z vidom in človeško zaznavo ter ustvariti celostno izkušnjo gledalca. Vid je namreč tisti čut, ki nam poda informacije o svetu in združuje čutne zaznave o prostoru v treh oziroma štirih dimenzijah. Za širše razumevanje zaznavanja je v nalogi analizirana bipolarna simbolika svetlobe in teme v Platonovi znameniti prispodobi o votlini iz sedme knjige Države. Opredeljene so vizualne zmožnosti umetne in naravne svetlobe oziroma njune pojavnosti s pomočjo svetlobno občutljivih materialov. Fenomen svetlobe in njeni učinki, uporaba svetlobno občutljivih materialov pri oblikovanju prostora svetlobe in pogojevanje gledalčeve zaznave s svetlobo so analizirani na podlagi svetlobnih umetniških del vizualnih umetnikov iz širšega mednarodnega prostora, Marcela Duchampa, Laszla Moholy-Nagyja in Jamesa Turrella, ter slovenske umetnice in likovne teoretičarke Uršule Berlot Pompe. Pri njihovem ustvarjanju s svetlobo so nastali stimulativni potopitveni ambienti, kjer je gledalec razsrediščen in aktiviran. Teoretska dognanja o ustvarjanju s svetlobo so sintetizirana v zadnjem, praktičnem delu magistrske naloge, ki predstavlja svojsko idejo o prostoru svetlobe.
Ključne besede: svetloba, prostor, likovna umetnost, svetlobno občutljivi materiali, zaznava
Objavljeno: 18.11.2021; Ogledov: 13914; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)
Ogledov v tednu: 12749

9.
Fotografska poetika zapuščenih arhitekturnih struktur
Nastja Florijančič, 2022

Opis: Tema magistrskega dela je fotografiranje zapuščenih stavb. Takšne zgradbe v sebi skrivajo skrivnosti, ki jih ne moremo več odkriti, spominjajo nas na pozabljene dogodke in med drugim nas spomnijo na takratno življenje. Delujejo žalostne, mistične in hkrati lepe. Ustvarjajo estetsko krajino, ki jo zaznavamo kot fotogenično, zato je v magistrskem delu táko opustela arhitektura raziskovana tako teoretično kot praktično. Izhodišče naloge je arhitekturna fotografija, ki je obravnavana skozi lečo likovnega in širše estetskega vrednotenja. Z drugimi besedami, arhitekturna fotografija je obravnavana v smislu metaforične likovne podobe in manj v smislu dokumentiranja oz. prikazovanja stanja realnosti. Na arhitekturno fotografijo lahko gledamo kot na indeksikalni medij, ki poskuša gledalcu prikazati zgodbo, saj z aplikacijo poetičnega vizualnega jezika fotograf lahko usmerja določeno sporočilo in narativnost. Med vplivnejšimi umetniki, ki tematizirajo arhitekturo, skozi sicer med seboj zelo različne prakse, pogosto najdemo opuse Bernda in Hille Becher, Eugèna Atgeta, Hiroshija Sugimota in Thomasa Demanda. Izbrane fotografske serije omenjenih umetnikov so podrobneje predstavljene v magistrskem delu. Izpostavljeno je tudi delo slovenskega fotografa Damjana Galeja. Glavna tema magistrskega dela, tako v teoretičnem kot praktičnem delu, je problematiziranje ideje poetike, ki je del tudi vizualne umetnosti. Poleg likovnih elementov, ki vplivajo na formalno zgradbo, in spremenljivk, ki vplivajo na fenomenološko zaznavo fotografskih podob, je raziskovana tudi simbolika vidnega, ki gledalce vabi, da o fotografijah premišljujejo in si fotografske prizore ogledujejo skozi perspektivo lastne izkušnje, čustvene ali druge. Delo izhaja iz predpostavke, da se ideja poetike v lingvističnem smislu in fotografija lahko dopolnjujeta ter da s poetičnim vizualnim jezikom fotografija pridobi čustveni naboj. V ta namen so izpostavljeni pojmi, kot so lepo, sublimno, subtilno, mistično in melanholično. Ob tem, da določene fotografije zaznamo kot lepe, jih hkrati zaznamo tudi kot žalostne in srhljive. Lahko vzbujajo občutke hladnosti, brezčasnosti, brezvoljnosti in vdanosti v usodo. Nadalje, tako poezija kot fotografija slonita na podobi, ali indeksikalni ali imaginarni. Praktični del naloge zajema izdelavo fotografske knjige. Motiv knjige so zapuščene stavbe. V nalogo je vključena tudi poezija avtorice, ki nato vidno sliko združi z nevidno.
Ključne besede: fotografija, poetika, melanholija, sublimno.
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 8615; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Ogledov v tednu: 7914

10.
Umetniška praksa kot refleksija družbene stvarnosti
Davor Gorišek, 2021

Opis: Magistrska naloga se nanaša na lasten projekt Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki izhaja iz analize odnosa med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili pojme, kot so družbena stvarnost, umetniške prakse 20. stoletja in medsebojni dinamični odnosi. Glede na literaturo smo predpostavili, da sodobne umetniške prakse z uporabo novih tehnologij, povezavo z znanostjo, vključevanjem participacije itd. reflektirajo sodobno družbeno stvarnost. V nadaljevanju našega raziskovanja smo naleteli na številne umetnike, ki se navezujejo na tematiko interpretiranja vloge in pomena participacije. Glede na avtorskoumetniški projekt magistrske naloge smo se osredotočili na tri umetniške prakse umetnikov iz Slovenije (Marko Peljhan – Makrolab, Marjetica Potrč in Ooze (Eva Pfannes in Sylvaino Hartenberg) – Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club in KUD Obrat (Polonca Lovšin, Stefan Doepner, Urška Jurman in Apolonija Šušteršič) – Onkraj gradbišča) ter podrobneje raziskali to področje. Prišli smo do spoznanja, da se ob bok participativnosti večkrat postavi samoorganizacijsko načelo. Predpostavili smo, da sta participativnost in samoorganizacijsko načelo ključna relacijska dejavnika med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. Na podlagi analiz participativne umetnosti in samoorganizacijskega načela smo zasnovali konceptualno zasnovo lastnega dela Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki predstavlja zavetje za brezdomce, narejeno iz odpadnih avtomobilskih predmetov ter naravnih materialov.
Ključne besede: umetniška praksa, participativna umetnost, samoorganizacijsko načelo, metoda »DIY/do it yourself – naredi sam«.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 8016; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)
Ogledov v tednu: 6732

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici