| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
An almost complete description of perfect codes in direct products of cycles
Sandi Klavžar, Simon Špacapan, Janez Žerovnik, 2006

Opis: Naj bo ▫$G = times_{i=1}^nC_{ell_i}$▫ direktni produkt ciklov. Dokazano je, da za vsak ▫$r ge 1$▫ in za vsak ▫$n ge 2$▫ velja naslednje. Če je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫, tedaj vsaka povezana komponenta grafa ▫$G$▫ vsebuje ▫$r$▫-popolno kodo. Po drugi strani je tudi dokazano, da če koda grafa ▫$G$▫ vsebuje izbrano točko in njene lokalno kanonične točke, tedaj je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫. Nadalje je dokazano, da je ▫$r$▫-popolna koda ▫$(r ge 2)$▫ grafa ▫$G$▫ enolično določena z ▫$n$▫ točkami. Postavljena je domneva, da za ▫$r ge 2$▫ ne obstajajo nobene druge kode v $G$ razen tistih, ki so konstruirane v članku.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, korekcijske kode, direktni produkt grafov, popolne kode, cikli, mathematics, graph theory, error-correcting codes, direct product of graphs, perfect codes, cycles,
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 5618; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo
Ogledov v tednu: 5039

2.
3.
Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov
Dunja Gorenak, 2017

Opis: Magistrska naloga z naslovom Dojemanje pravilnih in nepravilnih Google Translate prevodov v teoretičnem delu osvetli dosedanja spoznanja o učenju tujih jezikov, pomenu maternega jezika pri usvajanju tujega jezika in vplivu medijev na sam proces učenja tujega jezika. V empiričnem delu pa predstavlja rezultate raziskave o dojemanju 15 naključno izbranih povedi, ki so iz slovenščine prevedene v angleščino s pomočjo prosto dostopnega spletnega prevajalskega orodja Google Translate (https://translate.google.com/). V raziskavi je sodelovalo 113 učencev osnovne in srednje šole. Rezultati vprašalnika kažejo, da imajo z dojemanjem pravilno in nepravilno prevedenih prevodov manj težav učenci z boljšimi ocenami, učenci srednje šole in tisti učenci, ki na internetu preživijo več časa. Raziskava kaže, da učenci v povprečju na internetu preživijo od pol ure do ene ure na dan, vendar čas, ki ga dnevno namenijo internetu, nima negativnega vpliva na oceno, ki jo imajo pri angleščini. Splošno dojemanje pravilno oziroma nepravilno prevedenih prevodov učencev, zajetih v raziskavo, je zadovoljivo.
Ključne besede: učenje tujega jezika, prevajalska orodja, Google Translate, internet in šola
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 9425; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)
Ogledov v tednu: 184

4.
Podatki COVID-19 sledilnika
2020

Opis: Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji. Javnosti želimo omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo težave in pravilno oceno tveganja. Podatke zbiramo iz različnih javno dostopnih virov, od sobote, 28. marca dalje pa imamo vzpostavljeno tudi direktno povezavo z zdravstvenimi zavodi in NIJZ. Ti nam pošiljajo strukturirane podatke, ki jih potem validiramo in oblikujemo v obliko, primerno za vizualizacije in predstavitev javnosti, kakor tudi za nadaljne delo pri razvoju modelov in napovedi. Ker so podatki iz medijev in nekaterih drugih virov kdaj tudi nejasni in nedosledni, preglednica vključuje tudi opombe o virih in sklepanju na podlagi nepopolnih podatkov. COVID-19 Sledilnik je odprto podatkovni in odprto kodni projekt, ki ne bi bil mogoč brez številnih vnosov in komentarjev v bazo bolj ali manj anonimnih posameznikov, sodelavcev, znancev, kolegov ter izmenjave idej skupnosti na Slacku. Gre za "crowdsourced" projekt, kjer lahko vsak prispeva tako, da vnese kakšen nov vir ali informacijo iz svojega okolja - enostavno jo dodate kot komentar na katerokoli polje v dokumentu. Veseli bomo tudi podatkov iz bolnišnic, štabov Civilne zaščite ipd ali pa zgolj javne podpore v zahtevi za transparentno in ažurno objavljanje podatkov.
Ključne besede: COVID-19, SARS-CoV-2 coronavirus, COVID-19 sledilnik
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 1772; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo
Ogledov v tednu: 102

5.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja,
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1064; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)
Ogledov v tednu: 64

6.
MLADOSTNIKI IN NJIHOVA SAMOPODOBA
Maja Jevšnik, 2014

Opis: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših. Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja. Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja.
Ključne besede: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 4298; Prenosov: 1234 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 61

7.
PRAVICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO UGOVORA VESTI
Vesna Bućan, 2011

Opis: Na področju medicine se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi, humanitarnimi, filozofskimi ali etičnimi načeli. Ker je moralna plat vsakega človeka pomembna za njegovo integriteto, je v civiliziranem svetu uzakonjena pravica do ugovora vesti. Na medicinskem delovnem področju slej ko prej pride do razhajanj med pravno in poklicno (deontološko) normo. Da bi našli kompromis med obema nasprotujočima se normama in omogočili posamezniku izhod iz konflikta in ustvarili normalno delovanje dela, sprejema slovenski pravni red institut ugovora vesti, ki v posameznem primeru posameznemu zdravstvenemu delavcu pod določenimi pogoji omogoča, da pravne norme ne izpolni in s tem tudi ne ravna protipravno. V diplomski nalogi sem želela predvsem prikazati, kakšna je ureditev ugovora vesti v zdravstvu, natančneje zdravnika in medicinskih sester, njuna primerjalnost ter izpostaviti morebitne pomanjkljivosti in podati svoje predloge v pojavnosti le teh. Če na kratko povzamem je ugovor vesti pravica zdravstvenega osebja, da ne sodelujejo oziroma zavrnejo izvršitev pri določenem posegu (pr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo...), ker ni v skladu z njihovo vestjo. V njihovi dispoziciji je, ali bodo določen poseg opravili ali ne. Pri tej pravici trčita interes zdravnika, ki zakonitega medicinskega posega ne želi opraviti, saj ni v skladu z njegovo vestjo, ter interes pacienta, ki želi, da se mu poseg opravi. Različna stališča v tem pogledu izhajajo z različnih stališč o življenju še nerojenega otroka, kar je stvar osebnega prepričanja in osebne vesti prizadetih; spoštovati pa je potrebno eno in drugo.
Ključne besede: Moralna pravica, moralna dolžnost, kodeks, vest, ugovor vesti, ugovor vesti zdravnika, ugovor vesti medicinske sestre.
Objavljeno: 09.06.2011; Ogledov: 11118; Prenosov: 1271
.pdf Celotno besedilo (452,26 KB)
Ogledov v tednu: 58

8.
Izglagolske izpeljanke s pomenom vršilca dejanja
Irena Stramljič Breznik, 1992

Opis: Tvorjenke s pomenom vršilca dejanja se v slovenskem jeziku izpeljujejo z dokaj številnimi domačimi in prevzetimi priponskimi obrazili, izmed teh so najrodnejša: -ač, -lec, -(a)tor, -ar, -er, -(a)nt, -ec in -telj. Ista glagolska podstava je lahko družljiva z različnimi besedotvornimi morfemi, tipičnimi za to pomensko skupino, vendar take izpeljanke niso (ali pa le zelo redko) stilno enakovredne. Tvorjenke so eno- aki dvoglasne, kar je hkrati z mestom naglasa predvidljivo na podlagi naglasnih lastnosti podstave in obrazila.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikoslovje, izpeljanke, vršilec dejanja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 515; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)
Ogledov v tednu: 56

9.
Smrtna kazen : pro et contra
Danijel Makarić, 2014

Opis: Diplomska naloga prikazuje argumente za in proti smrtni kazni. Največji poudarek je namenjen argumentom za smrtno kazen, ki smo jih preučili skozi različne raziskave, članke, knjige in podobno. Cilj naloge je ugotoviti, na čem temeljijo argumenti, ki govorijo v prid smrtne kazni ter če je možno te argumente tudi ovreči. V nalogi smo prikazali tudi uporabo smrtne kazni skozi zgodovino, razvoj kazni na slovenskih tleh skozi čas oziroma v času različnih vladavin ter uporabo kapitalne kazni v lanskem letu. Prišli smo do poznanja, da smrtna kazen ne povečuje varnosti družbe, čeprav onemogoči prestopnika, da bi v prihodnosti nadaljeval s kaznivimi dejanji in na ta način deluje preventivno. Vendar ni edina kazen, ki ima tak učinek, tudi dolgotrajne zaporne kazni onemogočajo prestopniku, da bi nadaljeval s kaznivimi dejanji in so za razliko od usmrtitve veliko bolj humane. Smrtna kazen le v redkih primerih deluje zastrašujoče zoper potencialne prestopnike, njeni učinki generalne prevencije so omejeni in se odražajo v majhnem obsegu. Države, ki uporabljajo smrtno kazen, nimajo manjšega števila "težkih" kaznivih dejanj kot njene sosede, ki so smrtno kazen odpravile. Tudi argument ekonomičnosti je povsem zgrešen, saj smrtna kazen ne privarčuje denarja, ki bi ga država imela z vzdrževanjem prestopnikov, ampak ravno nasprotno. Stroški, ki spremljajo smrtno kazen, so izjemno visoki in predstavljajo veliko finančno breme državi in davkoplačevalcem, to jasno dokazuje primer ZDA z njenimi stroški s kapitalno kaznijo. To, da so v manj razvitih državah tretjega sveta, kot so Severna Koreja, Iran, Somalija in nekatere druge, stroški najverjetneje bistveno nižji, in zato v jurisdikcijah teh držav obstaja možnost, da je smrtna kazen ekonomično upravičena, po našem mnenju ne more biti legitimen argument v podporo smrtni kazni. Kot zadnji argument se pojavlja argument pravičnosti, ki je prav tako zgrešen, saj nihče nima pravice vzeti življenja, tudi če gre za državo. Stanje glede smrtne kazni v svetu se z leti bistveno izboljšuje, skoraj je sto držav smrtno kazen odpravilo za vse vrste zločinov, veliko pa je takšnih, ki smrtno kazen imajo, vendar je v praksi že več let ne uporabljajo.
Ključne besede: kaznovanje, kazni, smrtna kazen, usmrtitve, diplomske naloge
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 4590; Prenosov: 2097
.pdf Celotno besedilo (707,29 KB)
Ogledov v tednu: 53

10.
POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA
Ajda Lesjak, 2013

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je institut, ki do pred kratkim v našem pravnem sistemu še ni obstajal. Ko je parlament, maja 2013, odločno sprejel predlog novega stečajnega zakona, se je to spremenilo. Pred tem Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju instituta poenostavljene prisilne poravnave torej ni urejal. V našem pravnem sistemu je na področju insolvenčnega prava urejena prisilna poravnava, kot eden izmed dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti. Druga vrsta insolvenčnega postopka je stečajni postopek. Preden je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so insolvenčno področje urejali predvsem trije zakoni, in sicer: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o gospodarskih družbah. Prav tako v nobenem izmed teh zakonov ni bil urejen institut poenostavljene prisilne poravnave. Vlada Republike Slovenije je že leta 2011 začela s pripravo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog je bil torej pred kratkim sprejet, kar pomeni, da smo dobili novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Novela uzakonja institut male oziroma poenostavljene prisilne poravnave, ki predstavlja veliko prednost za samostojne podjetnike in mikro podjetja ter rešitev na področju finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; prisilna poravnava; poenostavljena prisilna poravnava; finančno prestrukturiranje.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 10984; Prenosov: 1303
.pdf Celotno besedilo (369,02 KB)
Ogledov v tednu: 52

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici