SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 1484; Prenosov: 573
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 376

2.
Kriminalistično obveščevalni produkt kot dokaz v kazenskem postopku
Danilo Lavrinc, 2016

Opis: Kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kot je določeno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, je nov napreden način kriminalističnega policijskega dela. Dejansko gre za obveščevalno dejavnost z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Obveščevalno dejavnost izvajajo vsi policisti in kriminalisti, brez da bi se tega včasih zavedali. Z vsako pridobitvijo podatka o prekršku, kaznivem dejanju, osebi, predmetih in ostalih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pomembnih informacij se že izvaja kriminalistično obveščevalna dejavnost. Kriminalistično obveščevalna dejavnost se izvaja na treh nivojih, in sicer na lokalni, regionalni in državni ravni. Na državni ravni v Republiki Sloveniji deluje Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, s svojim posebnim oddelkom za delo z informatorji in viri. Na regionalni ravni na Policijskih upravah, delujejo Oddelki za kriminalistično obveščevalno dejavnost, dočim na lokalni ravni ni posebnih oddelkov oz. skupin, kljub temu pa ima vsak policist oz. policist-kriminalist možnost opravljati kriminalistično obveščevalno dejavnost v skladu z zakoni in internimi pravili, ki določajo metodo in taktiko dela zbiranja informacij. Najbolj pereče težave pri izvajanju kriminalistično obveščevalne dejavnosti se kažejo tako na zakonodajnem področju, kot pri operativnem delu in izredno omejenih denarnih sredstvih. Kot največjo oviro pri popolnem razmahu kriminalistično operativne dejavnosti pa vidimo v dokazni vrednosti pridobljene informacije in njene nadaljnje uporabe v predkazenskem in kazenskem postopku, brez nevarnosti za razkritje izvora informacije.
Ključne besede: kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kriminalistično obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, vir, informator, informacija, kriminalistično obveščevalni produkt
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 129
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 153

3.
Regulacija krmilnega sistema avtonomnega vozila GPE18
Tadej Vidovič, 2018

Opis: V zaključnem projektu smo predstavili rešitev za krmilni sistem avtonomnega dirkalnega vozila, bolid formule študent GPE18. Vozilo smo izdelali v ekipi UNI Maribor GPE za namene tekmovanj formule študent. V bolidu je že bil vgrajen krmilni sistem za človeško upravljanje vozila, mi pa smo izdelali regulacijski sistem, ki v načinu avtonomne vožnje obrača kolesa glede na zahtevo avtonomnega računalnika. V sklopu naloge smo modelirali oz. identificirali sistem, poiskali smiselno opcijo za aktuacijo sistema, izbrali ali izdelali potrebne komponente ter na koncu opravili praktični preizkus sestavljenega sistema.
Ključne besede: modeliranje, regulacija, električno vozilo, avtonomna vožnja, krmilni sistem, e-formula študent
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 114; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 114

4.
Krmiljenje proizvodnih enot in porabnikov s sistemom za upravljanje z energijo
Gorazd Ledinek, 2018

Opis: Trendi in napovedi velike rasti rabe električne energije v svetu, vse bolj spodbujajo razvoj ne le proizvodne tehnologije, ampak tudi tehnologije za optimizacijo rabe električne energije z razvojem sistemov za upravljanje z energijo (v nadaljevanju EMS - »Energy Management Systems«). Slednji obetajo ne le optimizacijo proizvodnje in rabe električne energije in s tem prihranke, ampak tudi možnost izvajanja storitev fleksibilne proizvodnje in rabe energije tako za potrebe trga z energijo kot tudi za potrebe upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij [23]. Osnova izvedbe tovrstnih sistemov je komunikacija s porabniki in proizvodnimi enotami. Ta nam preko meritev relevantnih fizikalnih veličin omogoča napovedovanje proizvodnje in porabe električne energije. Na podlagi napovedi lahko nato ročno (uporabnik sam/preprosti EMS) ali avtomatsko (pametni EMS) sprejmemo ustrezne odločitve in na koncu ponovno preko komunikacijskih povezav krmilimo proizvodne enote in porabnike. Glavni izziv pri izvedbi komunikacijske povezave z napravami predstavljajo raznolikost naprav na trgu, mnogoterost uporabljenih komunikacijskih tehnologij in protokolov ter velika možnost izbire tehnologij hranjenja in obdelave merjenih podatkov. Cilj tega projekta je bil fizično in komunikacijsko povezati porabnike in proizvodne enote znotraj eksperimentalnega sistema v Laboratoriju za energetiko FERI. S tem omogočiti meritve ključnih fizikalnih veličin in krmiljenje teh naprav za potrebe razvoja inteligentnega EMS nove generacije, hkrati pa zagotoviti stalno spremljanje (monitoring) vseh naprav v eksperimentalnem sistemu.
Ključne besede: Krmiljenje porabnikov, krmiljenje proizvodnih enot, upravljanje z energijo, sistem za upravljanje z energijo, EMS, hišna avtomatizacija
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 109

5.
BREZSENZORSKO VODENJE SMTM S POMOČJO IMPLEMENTACIJE SMO V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB/SIMULINK
Tilen Tajnik, 2018

Opis: V diplomskem projektu je predstavljeno vodenje sinhronskega motorja s trajnimi magneti z brezsenzorsko metodo vodenja. Podrobneje je predstavljen matematični model SMTM in algoritem za brezsenzorsko vodenje motorja. Opisano je tudi načrtovanje in izdelava opazovalnika v drsnem načinu (sliding mode observer – SMO) , ki je ključen za izvedbo brezsenzorskega vodenja. Model in algoritem vodenja je izdelan v programskem okolju Matlab/Simulink, nato pa je izvedena primerjava med SMO in merjenimi podatki na realnem motorju, kjer je za vodenje uporabljen komplet od TexasInstruments – InstaSpinMotion (F28069M, DRV8301).
Ključne besede: Sinhronski motor s trajnimi magneti – SMTM, vodenje SMTM, Matlab/Simulink, SMO, LAUNCHXL – F28069M
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 97; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 97

6.
Izračun hitrosti vrtenja rotacijskega inkrementalnega dajalnika s pomočjo krmilnika S7-314
Andraž Vorina, 2018

Opis: V projektnem delu je predstavljeno delovanje ter izdelava programa za izračun hitrosti vrtenja inkrementalnega dajalnika. Podrobneje so opisani inkrementalni dajalniki, ter njihove različne izvedbe. Prav tako je predstavljena uporabljena strojna oprema SIMATIC S7-300 in programska oprema STEP 7. Po opravljenih meritvah smo prišli do ugotovitve, da za merjenje pri višjih hitrostih uporabimo merjenje impulzov v časovnem obdobju, medtem, ko za manjše hitrosti vrtenja uporabimo merjenje časa med impulzoma.
Ključne besede: rotacijski inkrementalni dajalnik, programirljivi logični krmilnik, merjenje hitrosti.
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 94

7.
Senzorsko vozlišče za merjenje okoljskih parametrov
Brina Solar, 2018

Opis: Z avtomatizacijo domovanj se je začelo pojavljati vse več možnosti za avtomatizacijo vrtov in kmetijskih površin. To je mogoče z uporabo senzorskih vozlišč, ki jih razporedimo po obdelovalni površini. Le-ta so zelo uporabna, saj omogočajo spremljanje okoljskih parametrov, ki lahko vodijo k slabšemu ali manj kakovostnemu pridelku. Z uporabo senzorskih vozlišč dobi pridelovalec možnost pregleda nad vplivom okoljskih parametrov in pravočasnega ukrepanja. Predvsem je tak način nadzora uporaben na večjih površinah, ki so pogosto precej oddaljene od prebivališča kmetovalca. Z razvojem senzorskih vozlišč se je pojavil tudi nov koncept kmetovanja, imenovan precizno kmetijstvo oz. agrikultura (ang. Precision agriculture). Ta temelji na opazovanju in merjenju okoljskih parametrov, na osnovi česar je mogoče izdelati sistem za avtomatsko oskrbovanje površin. Naša ideja je bila, da bi za zajem okoljskih parametrov uporabili več senzorskih vozlišč, enakomerno razporejenih po obdelovalni površini. Zato je bil glavni cilj projekta izdelati delujoči prototip vezja senzorskega vozlišča za merjenje okoljskih lastnosti in preizkusiti njegovo delovanje v realnem okolju. Senzorsko vozlišče, ki smo ga izdelali, je namenjeno merjenju temperature in vlage zraka, vlažnosti zemlje in zaznavanju prisotnosti sonca oz. osvetljenosti (posredno preko sončne celice). Za merjenje lastnosti zraka in zemlje smo uporabili ločena senzorja, osvetljenost pa smo merili s pomočjo ADC priključka na mikrokrmilniku. Zamislili smo si čim bolj avtonomno vezje, ki vsebuje sončno celico in rezervno baterijo. V dneh sončnega vremena bo sončna celica napajala vezje in hkrati polnila baterijo. Če pa bo vreme oblačno ali deževno, bo vir napajanja rezervna baterija. V okviru izdelave prototipa smo načrtali tiskanino za senzorsko vozlišče, izmerili karakteristike napajalnega dela vezja in primerjali delovanje sončnih celic različnih proizvajalcev, sprogramirali mikrokrmilnik za izvajanje meritev in testirali delovanje prototipa v realnem okolju. Mikrokrmilnik smo sprogramirali tako, da je zagotovljeno izvajanje meritev vsakih deset minut, po opravljenih meritvah pa gre celotno vezje v stanje spanja. Komunikacija med senzorji in mikrokrmilnikom za izvedbo meritev poteka preko komunikacijskega vodila TWI. V našem primeru je mikrokrmilnik prevzel vlogo gospodarja, senzorji pa vlogo sužnjev. Po opravljenih meritvah mikrokrmilnik pošlje rezultate meritev računalniku preko USART komunikacije. Izmerili smo spremembo polnilnega toka baterije in izkoristek napajalnega vezja glede na napetost na sončni celici. Dokler je napetost na sončni celici višja ali enaka 0,4 V, vezje kot glavni vir napajanja uporablja sončno celico in preko nje polni baterijo. Pri nižjih napetostih na sončni celici se zgodi preskok na napajanje vezja iz baterije, kar povzroči znatno povečanje izkoristka napajalnega vezja. Izmerili smo tudi spremembo toka v mikrokrmilnik glede na stanje, v katerem se nahaja (spanje/mirovanje ali izvajanje meritev). Po pričakovanjih je bil tok veliko manjši, ko je bil mikrokrmilnik v stanju spanja. Na koncu smo za boljši pregled nad realnim delovanjem senzorskega vozlišča opravili tedensko testiranje prototipa v naravi. Iz rezultatov je razvidno, da zračna vlažnost ponoči nekoliko naraste, temperatura zraka pa pade. Hitri prehodi na krivulji vlage zemlje predstavljajo trenutke, ko smo zalili gredo. Počasno naraščanje pa je posledica padavin. Ker je bila naša senzorska enota na zahodni strani, lahko vidimo, da tudi v sončnih dneh ni bila cel dan obsijana. Kratki padci napetosti na sončni celici prikazujejo kratkotrajno oblačnost. Za podrobnejši pregled sprememb napetosti na bateriji smo izvedli še tri-dnevno meritev, kjer smo beležili vrednosti napetosti na bateriji in sončni celici. Iz rezultatov je razvidno, da se napetost baterije ne zmanjša veliko (manj kot 5%). Z izdelavo prototipa senzorskega vozlišča smo zadostili vsem zadanim zahtevam projekta.
Ključne besede: senzorji, vozlišče, parametri, agrikultura
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 94

8.
UPORABA ENOTE CLA PROCESORJA TMS320F28379D V VODENJU
Andrej Rebernak, 2018

Opis: V sledečem diplomskem delu je predstavljena izvedba sinhronega DC/DC pretvornika z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D podjetja Texas Instruments. Opisana je zgradba DC/DC pretvornikov ter njihov pomen. Podrobneje je predstavljen sinhroni pretvornik navzgor ter njegovo vodenje z uporabo CLA enote procesorja na mikrokrmilniku. Opisana je napetostna regulacija, s katero nastavimo željeno izhodno vrednost napetosti. Opisana je tudi pulzno širinska modulacija. V programskem okolju Altium Designer smo načrtali pretvornik, napetostno ter tokovno regulacijo pa v programskem okolju Code Composer Studio. Preko digitalnega signalnega krmilnika smo vodili pretvornik, ki so ga dejansko izdelali in na njem izvedli poizkuse
Ključne besede: sinhroni DC-DC pretvornik, CLA, pulzno širinska modulacija, P-regulator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 93

9.
Intuitivno vodenje robotske roke s kretnjami
Domen Ulbl, 2018

Opis: Pomembno področje razvoja v robotiki so novi pristopi k učenju robotov, ki bi njihovo uporabo približali ljudem brez strokovnega znanja iz robotike. V Projektnem delu je predstavljen princip vodenja robotske roke na podlagi kretenj rok uporabnika. Za zajem kretenj rok smo izbrali senzorski zapestnici Myo Armband, ki nam nudita meritve pospeška, kotne hitrosti in smeri magnetnega polja, iz katerih algoritem senzorske fuzije izračuna orientacijo v prostoru. V projektu smo predstavili možno teoretično razlago algoritma združevanja meritev za pridobivanje orientacije. Na podlagi informacije o orientaciji obeh zapestnic smo razvili kinematični model človeške roke in ga simulirali v simulacijskem programu V-REP. Algoritem vodenja s pomočjo kretenj in kinematičnega modela človeške roke smo preizkušali na simulaciji robotske roke Kinova Mico. Rezultate simulacije vodenja robotske roke s kretnjami smo predstavili v obliki videa.
Ključne besede: C++, kinematika, Kinova, kretnje, Mico, magnetometer, Myo Armband, pospeškometer, simulacija, robotska roka, vodenje, žiroskop
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 88

10.
Linrarni laboratorijski napajalnik
Jaka Vek, 2018

Opis: V zaključnem projektu je opisan razvoj linearnega napajalnika za laboratorijske potrebe, kar pomeni, da zanemarimo učinkovitost in prenosljivost v prid natančnosti in zanesljivosti. Namen izdelka je nadomestitev dražjih možnosti z enako dobrimi lastnostmi in možnostjo uporabnikovega nadgrajevanja. Napajalnik omogoča osnovne funkcionalnosti, kot sta nastavljanje napetosti in tokovno omejevanje. Za prikazovanje teh vrednosti sta za večjo preglednost uporabljena digitalna prikazovalnika. Napajalnik je narejen tako, da ima možnost dodajanja funkcij in uporabniških vmesnikov, tako da nismo omejeni na trenutno zasnovo. Opisan je postopek načrtovanja in izdelovanja delov, ki skupaj naredijo laboratorijski napajalnik. Navedeni so problemi, ki so nastali in kako so bili rešeni. Meritve so bile opravljene ter prikazane, s pomočjo katerih smo določili uspešnost projekta.
Ključne besede: Linearni napajalnik, operacijski ojačevalnik, usmernik, merjenje napetosti, A/D pretvornik, valovitost
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 87

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici