SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Pragmastilistische Analyse persuasiver Elemente in der Joseph Goebbels Rede zur Bücherverbrennung am 10. Mai 1933 in Berlin
Ines Idič, 2016

Opis: Reden sind ein Teil unseres Alltags, vor allem politische Reden, die in unserer Zeit sehr häufig vorkommen und am meisten verbreitet sind. Eine Rede ist ein gut durchdachter Vortrag, in diesem Fall einer politischen Natur, die von einem Redner (Sprecher) der vorgesehenen Menschenmasse übermittelt wird. Die Hauptfunktion der politischen Rede ist die volle Aufmerksamkeit des Publikums zu bekommen oder - wie in diesem Fall - eine Menschenmenge und ihr Vertrauen mit Überzeugungskraft und anderen rhetorischen Mitteln zu gewinnen. Als Thema meiner Diplomarbeit habe ich die politische Rede von Joseph Goebbels ausgewählt, die auf dem Berliner Opernplatz, bei der Bücherverbrennung am 10. Mai 1933 vorgetragen wurde, weil es ein sehr gutes Beispiel der effektiven politischen Rede ist und noch in der heutigen Zeit sehr relevant. Ich habe sie sowohl aus stilistischer Sicht als auch aus der Sicht der angewandten Überzeugungsstrategien analysiert. Durch die Analyse bin ich zu folgender Feststellung gekommen: der Redner verwendete in der Rede viele Stilmittel und Stilzüge, die typisch sind für den persuasiven Stil der politischen Reden und ihm dabei geholfen haben, das Publikum von seinen Standpunkten zu überzeugen und damit seine Ziele zu erreichen.
Ključne besede: Stilanalyse, politische Rede, Joseph Goebbels, Stileme, Bücherverbrennung, Berlin, Argumentation
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 1177; Prenosov: 104
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 93

2.
Normativno-pravna definicija in praktična izvedba opazovanja kot operativne metode dela detektiva
Bernarda Škrabar, 2017

Opis: Detektivska dejavnost je v Evropi in drugod po svetu zelo različno regulirana. Vsekakor ima poseben položaj, saj detektivi pri svojem delu lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnost urejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki med drugim določa tudi upravičenja, ki jih lahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravičenja »osebne zaznave« sicer odpravil marsikakšno dilemo o dopustnosti opazovanja in mejo jasno definiral, ko je določil, da se pri tem ne sme posegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitvi in razčlenitvi termina osebna zaznava ugotovili, da gre za pojem, ki zajema širok spekter aktivnosti, znotraj katerega sta sicer tudi opazovanje in sledenje. Termina osebna zaznava in opazovanje smo primerjali tudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebna zaznava, ampak se večinoma pojavljajo pojmi opazovanje, nadzor in sledenje. Pri opazovanju gre za planirano, sistematično in prikrito opazovanje oseb, predmetov in objektov. Zato bi ga lahko opredelili tudi kot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspešno zagotovitev dokaznega gradiva v določenih primerih nujno potrebna opazovanje in sledenje gibanja določene osebe, da bi se odkrilo in dokumentiralo kršitve in na tak način zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdržali tudi morebitne sodne presoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazov in rešitev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravičenje detektiva in absurdno je prepričanje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen če to ni neizogibno potrebno za pridobitev določenih informacij.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, pooblastila, pridobivanje podatkov, operativne metode, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 86

3.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nika Martinič, 2014

Opis: Kljub obligacijskopravni naravi in ureditvi v obligacijskem zakoniku, ima pogodba o dosmrtnem preživljanju določen vpliv tudi na dedno pravo. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spada v zapuščino preživljanca po njegovi smrti, nujni dediči pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna. Z pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se sklepajo z namenom, da si določena oseba (preživljanec) za čas, ko zaradi slabega zdravstvenega stanja ali starosti ne bo mogla skrbeti same zase, zagotovi dosmrtno preživljanje s strani drugih. Ker zakon ne določa sorodstvenega razmerja med strankama kot pogoja za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, lahko takšno pogodbo kot preživljanec sklene tudi oseba, ki nima sorodnikov. Z zakonsko ureditvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje ostarelih in bolnih, ki bi bilo sicer breme države, preneseno na zasebnopravno področje, kjer si takšne osebe prosto izberejo pogoje in način preživljanja, ter seveda osebo, ki jim bo takšno preživljanje nudila. Ker preživljalec svojo obveznost preživljanja izpolnjuje ves čas do preživljančeve smrti, slednji pa mu bo svoje premoženje izročil šele ob svoji smrti, je treba preživljalca zavarovati tako, da bo ob smrti preživljanca to premoženje tudi dejansko dobil. Določila pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa varujejo tudi preživljanca, saj v primeru smrti preživljalca zakon predvideva nadaljevanje pogodbenega razmerja z preživljalčevimi dediči, vendar pod pogojem, da ti v takšno nadaljevanje pogodbe privolijo. V zvezi z pogodbo o dosmrtnem preživljanju je pomembna vloga notarja, saj je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pomembna pa je tudi vloga sodišča, ki lahko v primeru podanosti razveznih razlogov (neznosnost skupnega življenja, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali spremenjene razmere) na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. Zaradi težnje po ohranitvi pogodbenega razmerja v veljavi pa lahko sodišče ob nastopu spremenjenih okoliščin, na zahtevo ene ali druge stranke, pogodbo tudi spremeni. Zakon v slednjem primeru predvideva ureditev pogodbenega razmerja na novo v obliki spremembe preživljančeve pravice preživljanja v dosmrtno denarno rento. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je bistvena značilnost njena aleatornost, ki ima kot sestavni del pogodbene kavze odločilno vlogo pri presoji ničnosti pogodbe, izključuje načelo enake vrednosti dajatev, zraven presoje odplačnosti in neodplačnosti pogodbe, pa je upoštevni kriterij pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za uveljavljanju nujnega deleža. Ravno glede razveze in spremembe pogodbe, njene aleatorne narave in izpodbijanja pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, je sodna praksa, vezana na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbogatejša.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljalec, preživljanec, preživljanje, aleatornost, prepoved razpolaganja v korist preživljalca, notarski zapis, dosmrtna denarna renta.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 6382; Prenosov: 1015
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 76

4.
»ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI«: PREVAJANJE BESEDNIH IGER IN KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN
Bojana Ancelj, 2014

Opis: Prevajanje otroške literature je prav poseben izziv, zlasti, če se v njej pojavljajo tudi številne kulturnospecifične prvine in besedne igre. Uspešen prevod zahteva odlično poznavanje izvirne in ciljne kulture ter iznajdljivost prevajalca, ki mora poustvariti prvoten namen besedila. V magistrski nalogi so prikazane strategije prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu kulturnospecifičnih prvin in besednih iger v delu "Alice's Adventures in Wonderland" (Lewis Carroll, 1994). Izvirnik vsebuje veliko aluzij na viktorijansko obdobje in kulturo ter številne besedne igre. V teoretičnem delu je predstavljeno prevajanje otroške literature, kulturnospecifičnih prvin in besednih iger. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev, ki so uporabljene v namen analize. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom, prevodom Boga Preglja iz leta 1951 in dvema prevodoma Gitice Jakopin iz leta 1969 in 2011. Pregelj je ustvaril izrazito bolj podomačen prevod, v katerem je številne prvine iz izvirnega kulturnega okolja nadomestil s podobnimi iz ciljne kulture. Gitica Jakopin je uporabila več potujitvenih prevajalskih strategij. Ohranila je izobraževalni namen besedila, ki med drugim bralca seznanja z viktorijansko kulturo. Besedne igre so v vseh treh prevodih v večji meri nadomeščene z besednimi igrami iz ciljnega jezika.
Ključne besede: književni prevod, Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland, Alica v čudežni deželi, besedne igre, kultura, kulturnospecifične prvine, otroška literatura, prevajalske strategije, Vinay in Darbelnet
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 1795; Prenosov: 369
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 75

5.
FitPlanner - Razvoj mobilne aplikacije
Sašo Bedek, 2017

Opis: V diplomskem delu smo analizirali področje evidentiranja treningov in predstavili ključne metode za evidentiranje. Po zaključku analiz smo dognali, da je najbolj primerna metoda evidentiranja metoda, ki se poslužuje pametnih telefonov. V nadaljevanju smo raziskali trg mobilnih aplikacij Google Play in analizirali štiri nesporno najbolj popularne aplikacije za evidentiranje treningov. Te smo na kratko opisali in med seboj primerjali. Zadnje poglavje je bilo namenjeno izdelavi lastne aplikacije za vodenje evidence treningov. Lastno aplikacijo smo podrobno opisali in na koncu primerjali s prej analiziranimi aplikacijami trga Google Play.
Ključne besede: mobilne aplikacije, platforma Android, šport, evidentiranje treningov
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 200; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 67

6.
VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJI
Katja Lumbar Globočnik, 2016

Opis: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Ključne besede: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 54

7.
OBVLADOVANJE INTERAKCIJ MED UPORABNIKOM IN PROIZVAJALCEM NAPRAV ZA MEDICINSKE IN KOZMETIČNE NAMENE
Blanka Hercog, 2016

Opis: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Ključne besede: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 53

8.
Podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe
Avrelija Jodl Uran, 2017

Opis: Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem le, če je to zanj ekonomsko smotrnejše, v ta namen pa pred sklenitvijo podjemne pogodbe opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe.
Ključne besede: pogodba, podjemnik, dolžnik, razmerje, javni sektor, javni uslužbenec, plačilo.
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 52

9.
Procesiranje vsebin elektronskega programskega vodiča digitalne televizije
Mitja Sekavčnik, 2017

Opis: V magistrskem delu predstavimo digitalno televizijo in predhodnice le-te. Posebej se osredotočimo na IP televizijo. Pričakujemo, da se bo v nekaj letih število kanalov na televiziji precej povečalo. Slabost tega je, da uporabnik pri brskanju vsebin izgubi veliko časa, težava je tudi s preglednostjo vsebin. V delu razvijemo vtičnik za multimedijski center, ki obdela vsebine glede na uporabnikove želje in vrne rezultate, ki ustrezajo ključnim besedam. Uporabnik med zadetki izbere njemu ustrezno vsebino.
Ključne besede: digitalna televizija, IPTV, elektronski programski vodič, storitev
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 52

10.
Razvoj aplikacije za davčne blagajne s pomočjo programske platforme xamarin
Gašper Sevčnikar, 2017

Opis: V diplomskem delu smo preučili proces davčnega potrjevanja računov in možnost hkratne vpeljave procesa na platformi Android in iOS. Sam proces smo razdelili na več korakov in jih posamično preučili. Na osnovi pridobljenega znanja smo s pomočjo platforme Xamarin izdelali prototip. Ugotovili smo, da proces davčnega potrjevanja računov zahteva uporabo vrsto različnih tehnik, katerih način zagotavljanja se kljub uporabi prenosljive rešitve, zaradi specifičnih lastnosti posameznih platform, razlikuje.
Ključne besede: davčno potrjevanje računov, blagajne, Xamarin, cross-platform, Android, iOS
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 145; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 51

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici