SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJO
Rok Skuk, 2017

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 275; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 203

2.
3.
Model spletnega spremljanja pacientov s prekomerno telesno težo
Tina Gogova, 2015

Opis: Prekomerna telesna teža in debelost sta ocenjeni kot peti vodilni vzrok smrti po svetu, kar pomeni, da približno 208 milijonov odraslih ljudi vsako leto umre zaradi prekomerne telesne teže in debelosti. Vendar je debelost eden izmed najbolj preprečljivih vzrokov obolevnosti in umrljivosti na svetu, če pacient izgubi prekomerno telesno težo. Vzrokov za povečanje telesne teže je veliko. Prisotni so lahko genski, fiziološki, psihološki ter tudi socialni in ekonomski dejavniki. Na oddelku za neinvazivno mehansko ventilacijo v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik se večina pacientov zdravi zaradi motenj dihanja med spanjem. Večina teh pacientov je prekomerno težkih, debelih ali ekstremno debelih. Že dolgo si želimo uvesti strokovno voden program zmanjšanja telesne teže in na ta način izboljšati ventilacijo pacienta in kakovost njihovega življenja. V magistrski nalogi smo izdelali in testirali spletno aplikacijo. Spletna aplikacija omogoča aktivno sodelovanje pacienta v procesu zmanjšanja telesne teže ter boljšo sledljivost in modernizacijo procesa našega dela. V raziskavi je sodelovalo 53 pacientov, 42 pacientov je uporabljalo spletno aplikacijo, 11 pacientov pa smo vodili brez aplikacije. Raziskava temelji na združevanju metod kvantitativnega in kvalitativnega pristopa. V raziskavi smo postavili tri hipoteze. S prvo hipotezo smo preverjali, ali je odstotek pacientov, ki prenehajo s programom hujšanja, manjši pri skupini, ki uporablja aplikacijo. Povezanosti med spletnim spremljanjem pacientov in prenehanjem s programom hujšanja nismo uspeli potrditi. Z drugo hipotezo smo preverjali, ali skupina pacientov, vodena in spremljana s spletno aplikacijo, izgubi več telesne teže v primerjavi s skupino brez spletne aplikacije. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik. Zadnjo hipotezo, da bodo starejši pacienti brez podpore svojcev in znanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji odklonili sodelovanje v raziskavi, smo uspeli potrditi.Spletna aplikacija za spremljanje zmanjšanja telesne teže prekomerno težkih in debelih pacientov se je izkazala za zelo uporabno, vendar smo hkrati ugotovili, da imamo še veliko možnosti za nadgradnjo aplikacije in izboljšanje programa hujšanja na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, debelost, hujšanje, spletna aplikacija.
Objavljeno: 27.01.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 110
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 86

4.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nika Martinič, 2014

Opis: Kljub obligacijskopravni naravi in ureditvi v obligacijskem zakoniku, ima pogodba o dosmrtnem preživljanju določen vpliv tudi na dedno pravo. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spada v zapuščino preživljanca po njegovi smrti, nujni dediči pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna. Z pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se sklepajo z namenom, da si določena oseba (preživljanec) za čas, ko zaradi slabega zdravstvenega stanja ali starosti ne bo mogla skrbeti same zase, zagotovi dosmrtno preživljanje s strani drugih. Ker zakon ne določa sorodstvenega razmerja med strankama kot pogoja za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, lahko takšno pogodbo kot preživljanec sklene tudi oseba, ki nima sorodnikov. Z zakonsko ureditvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje ostarelih in bolnih, ki bi bilo sicer breme države, preneseno na zasebnopravno področje, kjer si takšne osebe prosto izberejo pogoje in način preživljanja, ter seveda osebo, ki jim bo takšno preživljanje nudila. Ker preživljalec svojo obveznost preživljanja izpolnjuje ves čas do preživljančeve smrti, slednji pa mu bo svoje premoženje izročil šele ob svoji smrti, je treba preživljalca zavarovati tako, da bo ob smrti preživljanca to premoženje tudi dejansko dobil. Določila pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa varujejo tudi preživljanca, saj v primeru smrti preživljalca zakon predvideva nadaljevanje pogodbenega razmerja z preživljalčevimi dediči, vendar pod pogojem, da ti v takšno nadaljevanje pogodbe privolijo. V zvezi z pogodbo o dosmrtnem preživljanju je pomembna vloga notarja, saj je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pomembna pa je tudi vloga sodišča, ki lahko v primeru podanosti razveznih razlogov (neznosnost skupnega življenja, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali spremenjene razmere) na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. Zaradi težnje po ohranitvi pogodbenega razmerja v veljavi pa lahko sodišče ob nastopu spremenjenih okoliščin, na zahtevo ene ali druge stranke, pogodbo tudi spremeni. Zakon v slednjem primeru predvideva ureditev pogodbenega razmerja na novo v obliki spremembe preživljančeve pravice preživljanja v dosmrtno denarno rento. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je bistvena značilnost njena aleatornost, ki ima kot sestavni del pogodbene kavze odločilno vlogo pri presoji ničnosti pogodbe, izključuje načelo enake vrednosti dajatev, zraven presoje odplačnosti in neodplačnosti pogodbe, pa je upoštevni kriterij pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za uveljavljanju nujnega deleža. Ravno glede razveze in spremembe pogodbe, njene aleatorne narave in izpodbijanja pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, je sodna praksa, vezana na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbogatejša.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljalec, preživljanec, preživljanje, aleatornost, prepoved razpolaganja v korist preživljalca, notarski zapis, dosmrtna denarna renta.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 6934; Prenosov: 1074
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 72

5.
Primer razvoja novega pedagoškega koncepta
Karakuma Samai, 2017

Opis: Diplomsko delo je obravnavalo pedagoški koncept v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli in na fakulteti. V teoretičnemu delu smo opredelili pojme vzgoje in izobraževanja, utemeljitelje različnih pedagoških konceptov ter njihove značilnosti, spremembe v vzgoji in izobraževanju ter pedagoški koncept v današnjem času. Skozi cilje diplomske naloge smo raziskovali vzroke potreb po novem pedagoškem konceptu danes; novosti, ki se so morebiti že pojavile v svetu, ter ovire, s katerimi se lahko srečamo pri realiziranju novih idej. Namen raziskovanja je bil ugotoviti, kako je uspelo realizirati nove vzgojno-izobraževalne ideje nekaterim utemeljiteljem; kako pedagoški delavci ocenjujejo potrebo po novostih v vzgojno-izobraževalnem sistemu ter kakšne novosti pedagoških konceptov se kot alternative že pojavljajo v Sloveniji ter drugod po svetu. V empiričnem delu smo podali naše ideje novega pedagoškega koncepta za vzgojno-izobraževalni sistem in zapisali odgovore ter interpretacijo štirih intervjujev s pedagoškimi delavkami iz različnih vzgojo-izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: Fakulteta, osnovna šola, pedagog, pedagoški koncept, utemeljitelj pedagoškega koncepta, vrtec, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 191; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 64

6.
STEREOTIPI V LITERATURI ALME M. KARLIN
Katja Ramšak, 2009

Opis: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Ključne besede: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3016; Prenosov: 461
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 62

7.
Ekoremediacije v življenju ljudi
Ana Vovk Korže, Danijel Vrhovšek, 2007

Ključne besede: ekoremediacije, ekosistemi, habitati, sonaravni razvoj,
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 750; Prenosov: 57
URL Polno besedilo
Ogledov v tednu: 61

8.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 7057; Prenosov: 2101
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 57

9.
SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V STAVBNO ZEMLJIŠČE
Gregor Premrl, 2016

Opis: Namembnost zemljišča nam pove, ali je gradnja na zadevajoči površini dovoljena ali ne. Veliko ljudi vidimo graditi hiše, vendar pa vsi tega ne morejo storiti, saj jih pri tem ovira prav namembnost zemljišča, ki je določena v prostorskih aktih občine. V kolikor parcela oziroma zemljišče ni gradbeno, moramo za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, še pred tem pa moramo na občino vložiti vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. V postopku obravnave zadevne vloge občina le-to preuči in v primeru odobritve sledi sprememba prostorskih planov in območij stavbnih zemljišč. Po opravljenem postopku je potrebno plačati odškodnino, ki pa se je od spremembe ZKZ-ja (Zakona o kmetijskih zemljiščih) v letu 2012 drastično zmanjšala. Cilj diplomskega dela je, opisati, kako iz nezazidljivega oziroma kmetijskega zemljišča spremeniti namembnost v zazidljivo oziroma stavbno zemljišče. Predstavil bom tudi postopek spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, ki zajema, na kaj mora biti vlagatelj pred oddajo vloge pozoren, kje lahko pridobi potrebne informacije in katera dovoljenja potrebuje. Obravnavana bo tudi enačba za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti in druge pomembne stvari za zadevno spremembo.
Ključne besede: namembnost, prostorski akti občine, sprememba namembnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, odškodnina za spremembo namembnosti
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 2010; Prenosov: 344
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 56

10.
Komparativna analiza osnovnošolskega sistema Slovenije, Hrvaške in Črne gore
Nikolina Horvat, 2017

Opis: Slovenija, Hrvaška in Črna gora so države, ki so bile do razpada v začetku 90. let prejšnjega stoletja del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Danes so samostojne in neodvisne države z lastnim političnim sistemom in pravnim redom. V magistrskem delu sem primerjala sistemske rešitve, ki so jih te države po osamosvojitvi razvile na področju ureditve osnovnega šolstva. Razumevanje današnje situacije je tesno povezano z razumevanjem zgodovinskega ozadja, zato sem najprej preučila, kakšen je bil osnovnošolski sistem teh držav pred 1. svetovno vojno, ko so bile razlike med njimi največje, in potem v obdobju med obema vojnama, ko je življenje v stari Jugoslaviji prineslo tudi poenotenje šolske zakonodaje. Nadaljevala sem s prikazom temeljnih skupnih značilnosti jugoslovanskega šolskega sistema v obdobju socialistične družbene ureditve po 2. svetovni vojni do razpada države. Posebno pozornost sem namenila političnemu ozadju in kontekstu razpada države. V osrednjem delu raziskave sem primerjala tiste sistemske rešitve v šolstvu, ki se bistveno razlikujejo od rešitev v bivši državi. Zaključujem s sklepom, da je vsak vzgojno-izobraževalni sistem v vseh treh državah na svoj način poseben ter da vse države glede na svoje zmožnosti poskušajo izboljšati svoj vzgojno-izobraževalni sistem, zlasti osnovnošolski. Pri tem moram omeniti, da je črnogorski osnovnošolski sistem zelo podoben slovenskemu, ker slednji pravzaprav predstavlja vzor črnogorskemu osnovnošolskemu sistemu.
Ključne besede: osnovnošolski sistem, zgodovinsko ozadje, primerjava, sistemske rešitve v šolstvu
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 54

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici