| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Statistika DKUM


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Vpliv parametrov na izgube pogona s trifaznim asinhronskim motorjem s frekvenčnim pretvornikom
Martin Stajnko, 2019

Opis: V magistrskem delu je prikazana odvisnost izgub elektromehanskega pogona, sestavljenega iz trifaznega asinhronskega motorja in frekvenčnega pretvornika, od parametrov nadomestnega vezja motorja in posledično izbranih parametrov regulatorjev. Izračun parametrov nadomestnega vezja trifaznega asinhronskega stroja je izveden s pomočjo standarda [1], s pomočjo iterativnega izračuna parametrov ter z analitičnim izračunom s programskim orodjem emLook. Merilni del je izveden s standardom [19]. Standard predpisuje določitev izgub in izkoristka pogonskega sklopa glede na različne parametre nadomestnega vezja. Delo je sklenjeno z analizo in opisom rezultatov ter razlago rezultatov.
Ključne besede: trifazni asinhronski stroj, frekvenčni pretvornik, nadomestno vezje asinhronskega stroja, izračun parametrov nadomestnega vezja, izgube asinhronskega stroja
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 716; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)
Ogledov v tednu: 494

2.
Računalniške arhitekture
Aleš Zamuda, Janez Brest, 2019

Opis: Predmet Računalniške arhitekture je uvrščen v prvostopenjski bolonjski študijski program Računalništvo in informacijske tehnologije kot redna učna enota. Ta dokument predstavlja študijsko gradivo za izbrane računalniške vaje pri tem predmetu. Po uvodu so v naslednjih poglavjih podane posamezne naloge z rešitvami pri računalniških vajah. Nato po zaključku sledi še seznam prilog, ki vsebujejo računalniško obliko navedenih rešitev nalog.
Ključne besede: računalniška arhitektura, učbeniki, računalniške vaje
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 3520; Prenosov: 2502
.pdf Celotno besedilo (784,61 KB)
Ogledov v tednu: 96

3.
Slovník pojmů pro akademickou etiku
Loreta Tauginienė, Inga Gaižauskaitė, Irene Glendinning, Július Kravjar, Milan Ojsteršek, Laura Ribeiro, Tatjana Odiņeca, Franca Marino, Marco Consentino, Shiva Sivasubramaniam, Tomáš Foltýnek, 2018

Opis: Tento dokument slouží jako základ k širšímu porozumění akademické etice a to formou učení se nových pojmů a znovu objevení starých pojmů v nových kontextech. Důležitost tohoto dokumentu spočívá ve sjednocení definic a běžně používaných pojmů, a to i v odlišných kontextech. V tomto smyslu jsme se pokusili dosáhnout společné shody ve významu. Tento dokument by mohl být užitečný pro národní ombudsmany, soudní orgány, subjekty odpovědné za dodržování předpisů, vedoucí výzkumných projektů a další související orgány nebo jednotky v akademické oblasti, stejně jako studenty, podnikatelský sektor a další.
Ključne besede: slovník pojmů, akademická integrita, plagiát, etika, výzkum, akademické pochybení, akademické psaní, autorská práva
Objavljeno: 13.10.2019; Ogledov: 2626; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Ogledov v tednu: 77

4.
5.
DOBRE PRAKSE RAZVOJA IN EVALVACIJA ORODIJ ZA INFOGRAFIKE
Klara Steinbacher, 2015

Opis: Ljudje se vsakodnevno srečujamo z infografikami. Prisotne so na spletnih straneh, časopisih, reklamnih panojih, v prometu itd. Problem se pojavi, kadar želi neizkušeni posameznik samostjno izdelati infografiko. V diplomskem delu sem natančneje analizirala teorijo vizualizacije podatkov, infografike in hevristike ter po spletu identificirala brezplačna spletna orodja za izdelavo infografik. Izmed slednjih sem za nadljno raziskavo izbrala tri, v katerih sem izdelala infografiko, jih med seboj primerjala ter ocenila po hevrističnih načelih. V zaključku sem glede na rezultate hevristične evalvacije podala mnenje ter izmed treh eksperimentalnih brezplačnih spletnih orodij izbrala najprimernejšo za izdelavo infografik.
Ključne besede: vizualizacija podatkov, infografika, hevristika, brezplačno spletno orodje, dobre prakse
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 700; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)
Ogledov v tednu: 64

6.
Odnos medicinskih sester do pacientov okuženih z virusom HIV in stigmatizacija pacientov
Nina Maksimović, 2014

Opis: V magistrskem delu smo predstavili medicinski vidik okužbe z virusom HIV, etične dileme v zdravstvu, povezane z virusom HIV in aidsom, ter opredelili pojem stigmatizacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen je odnos medicinskih sester do HIV pozitivnih pacientov ter kakšna je pomembnost vloge in nalog medicinske sestre pri ozaveščanju in svetovanju zdravim in bolnim o tveganjih, povezanih z načini prenosa in širjenja virusa HIV. Prav tako želimo ugotoviti, ali je izvajanje zdravstvene nege v praksi v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. V raziskavo smo vključili 34 medicinskih sester iz kliničnega okolja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in PASW Statistics 18. Rezultati raziskave: Iz raziskave je razvidno, da imajo medicinske sestre/zdravstveniki vsa potrebna znanja o tem, kako virus HIV kot nalezljivo bolezen preprečiti in kako ravnati ob incidentu. Kar 100 % anketiranih se zaveda, da vsakodnevni stiki, kot je npr. rokovanje s pacientom, ki je okužen z virusom HIV, ne predstavljajo možnosti za okužbo. 94 % anketiranih nikoli ne ignorira prošnje pacienta, okuženega z virusom HIV, prav tako HIV pozitivnim pacientom nikoli ne namenjajo manj pozornosti kot ostalim. Beležimo 32 % anketiranih, ki se pacientov z virusom HIV izogibajo, in le en anketiranec (3 %) bi odrekel nego pacientu z virusom HIV, če bi le imel to izbiro. Sklep: Vsak človek je osebnost zase in vsem so z rojstvom dane oziroma prirojene določene pravice, družba in država pa morata te pravice spoštovati in uresničevati. Pomembno je tudi, da te temeljne pravice lahko upoštevamo in uresničujemo ter spoštujemo človeka z vsem dostojanstvom do konca njegovega življenja le pod pogojem, da smo z njimi seznanjeni.
Ključne besede: HIV/aids, okužene osebe, etika, diskriminacija, stigmatizacija, poklicna molčečnost.
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2140; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)
Ogledov v tednu: 59

7.
LASTNINSKA PRAVICA ZASEBNEGA LASTNIKA GOZDA
Lidija Kolar, 2013

Opis: Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine. Zaradi njihove obilnosti je nujna ustrezna zakonska ureditev, kar je urejeno z Zakonom o gozdovih ter številnimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Večina gozdov je v zasebni lasti, vendar se izvaja javna gozdarska služba, prek Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, za vse gozdove. Gozdovi opravljajo številne pomembne funkcije, nujne za življenje vseh živih bitij, in prav zaradi tega je potrebno ustrezno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Za vsa gozdnogospodarska območja in enote se sprejemajo večletni načrti, ki usmerjajo lastnike k ustreznemu upravljanju z gozdvi. Določeni gozdovi so zaradi svoje pomembnosti deležni posebnega varstvenega režima. Tako ločimo varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati, gozdovi namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti ali habitatnih tipov, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 in območja varovanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Ukrepi varovanja takšnih gozdov so različni, lahko gre za pogodbeno varstvo, razglasitev za zavarovano območje, zakonito predkupno pravico ali celo razlastitev nepremičnine. Njihovi lastniki so deležni nadomestila za omejitve pri ravnanju z gozdom v obliki ustrezne davčne olajšave, odškodnine ali pa zahtevajo odkup gozda. Gozdovi so kot ostale zemljiške parcele evidentirani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi. Poleg identifikacijske oznake se v katastru označi meje, površino, lastnika, upravljavca, dejansko rabo ter boniteto zemljišča. Zakon natančno določa postopke, po katerih se lahko urejajo in spreminjajo te postavke. Lastninska pravica na gozdu se lahko pridobi le na zakonsko določene načine – najobičajneje prek pravnega posla ali dedovanja, lahko pa tudi na podlagi upravne ali sodne odločbe. Za veljavnost sklenjenega pravnega posla sta potrebna ustrezni zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Obvezna je razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter izpolnitev ostalih zakonsko določenih predpostavk. Prehod lastninske pravice na gozdu je omejen do te mere, da lahko prodajalec kupca svoje nepremičnine izbere le, kadar na gozdu nihče ne uveljavlja svoje predkupne pravice. Pri prodaji gozda je vedno obvezno posredovanje pristojne upravne enote, ki tudi končno potrdi veljavnost sklenjene prodajne pogodbe. Lastninska pravica preide z vpisom prenosa v zemljiško knjigo, pred tem pa je potrebno poravnati davek na promet nepremičnin in prodajno pogodbo notarsko overiti. Na podoben način se sklepajo tudi menjalna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ter pogodbi o dosmrtnem preživljanju in preužitku. Bistvena razlika pri teh pogodbah je v tem, da določene za svojo veljavnost ne potrebujejo soglasja upravne enote za sklenitev, ampak samo potrdilo, da soglasje ni potrebno. Tudi pri razpolaganju z gozdom kot zapuščino zapustnik ni povsem prost. Poleg obveznega nujnega deleža mora upoštevati tudi omejitve, ki veljajo za gozdove, ki so del zaščitene kmetije. Na podlagi upravne odločbe je mogoč prehod lastninske pravice po denacionalizacijskem postopku, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter z izvajanjem prostorskih operacij. Sodna odločba pa je način pridobitve lastninske pravice, kadar pride do nakupa gozda v nepravdnem, izvršilnem ali stečajnem postopku. Lastnik gozda lahko v svojem gozdu izvaja sečnjo, gradi objekte in gozdne prometnice, gozd ograjuje, pridobiva gozdne dobrine, čebelari ter gozd tudi krči. Vendar je njegova lastninska pravica omejena do te mere, da mora za svoje posege v gozd predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Za določene pravice pa mora dopustiti, da jih prosto izvršujejo tudi vsi ostali. Tako ima vsak prost dostop v gozd, kjer lahko v zakonsko določenih mejah in na določen način nabira gozdne plodove, zelnate rastline ter gobe. Poleg pravic pa ima lastnik gozda tudi obveznosti. Njegova skrb je, da ohranja gozd, ga varuje pred boleznimi in prenamnožitvijo populacije žuželk ter sanira posledice
Ključne besede: gozd, gozdna parcela, lastniška struktura, agrarne operacije, denacionalizacija, gozdne prometnice, sečnja, prost dostop, gozdni bonton, nadzor.
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 2370; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (608,78 KB)
Ogledov v tednu: 55

8.
Organizirani kriminal in njegova razširjenost v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Laura Kokot, 2012

Opis: Organizirani kriminal je v zadnjem času zelo aktualna tema v svetu, kot tudi v Sloveniji, na kar kažejo številne razprave v medijih. Zagotovo je ena izmed ključnih političnih tem v sodobnih državah prav organizirani kriminal. Bistvo organiziranega kriminala je, da ga ne vidimo in ne slišimo. Deluje z velikim številom skupin. Zaskrbljujoče je, da nimamo mednarodno sprejete definicije organiziranega kriminala. Organizirani kriminal prevzema tiste dejavnosti, v katerih se pričakuje največji dobiček. Kot primer navajam: trgovina z drogo, trgovina z orožjem, tihotapljenje ljudi, prostitucija … V slovenski policiji se za definicijo organizirane kriminalitete v zadnjem času pretežno uporablja EUROPOLOVA definicija. Podatki kažejo, da se je RS uspela izogniti poplavi kriminalitete, tako klasične, kot tudi organizirane. Razlike med ZDA in Evropo na področju organiziranega kriminala niso več tako očitne, ostaja pa glavna razlika, in sicer da je radij kriminalnih aktivnosti evropskih skupin v okviru tradicionalnega kriminala, manj pa je prodiranja v industrijo, sindikate, policijo in v pravosodje. Organizirana kriminaliteta narašča tako v svetu, Evropi in v Sloveniji, vendar še ne predstavlja neobvladljivega družbenega problema. Organizirani kriminal pogosto presega državne meje, zaradi česar je razbitje dobro organiziranih združb težko delo za policijo.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 6324; Prenosov: 1154
.pdf Celotno besedilo (295,17 KB)
Ogledov v tednu: 49

9.
Kazenskopravne dileme samovozečih vozil
Laura Aleš, 2020

Opis: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile. V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije. Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Ključne besede: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 48; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (776,94 KB)
Ogledov v tednu: 48

10.
MANAGEMENTSKI KONCEPTI V PODJETJU BIO HOLZHANDELS- UND TROCKNUNGS GMBH
Marko Balant, 2014

Opis: Podjetja se morajo nenehno učiti, slediti novim trendom, raziskovati trg in uveljavljati novejše načine vodenja in poslovanja. Klasično vodenje podjetja postaja neustrezno za spreminjajoče se poslovno okolje. Na trgu se pojavljajo nove ideje, načini in orodja, ki jih lahko vpeljemo v podjetje. V podjetju ima management velik pomen. Skrbi za načrtovanje, organiziranje, nadziranje in vodenje, ki je glavna naloga managementa. Zagotavlja uspešno in učinkovito delovanje podjetja. Management najbolje pozna metode, procese in plane, ki se uporabljajo pri vodenju podjetja. Njegova naloga je tudi razviti in vpeljati določene managementske koncepte, ki bodo managerjem pomagali pri boljšem poslovanju podjetja. Pojem managementski koncept nima prave definicije. Koncept nastane iz idej managerjev, svetovalcev, akademikov ali gurujev, ki imajo ogromno znanja in izkušenj. Pojavljajo se novejši koncepti, ki se spreminjajo glede na čas in okoliščine. Koncept TQM predstavlja model, ki se nanaša na celotno podjetje in je usmerjen k porabniku. Poudarek daje kakovosti procesa in ne kakovosti izdelka. Rezultat TQM-a so neprestane izboljšave na vseh področjih. To posledično prinese kakovost na vseh področjih delovanja podjetja in tudi kakovosti izdelka. Reinženiring je prenova poslovanja podjetja. Nanaša se predvsem na kakovost izdelkov in storitev, obseg stroškov in hitrost odzivanja na potrebe kupcev. Z njim lahko podjetje ustvari boljše pogoje za uspeh. Bistvo reinženiringa je doseči dramatične izboljšave v poslovanju podjetja. Samo poznavanje koncepta ni dovolj. Potrebna je pravilna implementacija in izvedba. To lahko naredimo sami v podjetju ali pa dobimo zunanje podjetje, ki ima ustrezno znanje in izkušnje z določenim konceptom. Takih podjetjih, ki se ukvarjajo z managementskimi koncepti in z uvedbo le-teh v podjetje, je iz dneva v dan več na trgu.
Ključne besede: management, managementski koncept, reinženiring, TQM
Objavljeno: 29.07.2014; Ogledov: 2633; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)
Ogledov v tednu: 48

Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici