| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okolju
Avtorji:ID Čeh, Marcel (Avtor)
ID Strnad, Matej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Fekonja, Zvonka (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Ceh_Marcel_2023.pdf (1008,84 KB)
MD5: 4894905FD226E3C701EF593E71216665
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA. Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede:adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Čeh]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/DKUM-86367 Novo okno
UDK:616.12-008.315:577.175.5(043.2)
COBISS.SI-ID:181506819 Novo okno
Datum objave v DKUM:18.01.2024
Število ogledov:495
Število prenosov:88
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
ČEH, Marcel, 2023, Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okolju [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : M. Čeh. [Dostopano 22 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=86367
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Iščem podobna dela...Prosim, počakajte...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:20.11.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effect of adrenaline on survival in cardiac arrest in the prehospital setting
Opis:Introduction: Cardiac arrest is the third most common cause of death in Europe, and every year more and more people face cardiac arrest outside the hospital. The causes of cardiac arrest vary by age and patient population. Recognizing cardiac arrest, notifying emergency medical services, performing Cardiopulmonary resuscitation, using an automated external defibrillator, and providing post-resuscitation care are critical to patient survival. Methods: We systematically reviewed the scientific literature on the effect of adrenaline on survival in cardiac arrest in the prehospital environment. Literature was searched in the following databases: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science and PubMed. The entire course of review, search and selection of sources was shown with a diagram according to the PRISMA guidelines. Results: Based on the search set, we identified 1505 articles, after review we included 12 in the final analysis. The most important findings of the research showed that in patients with Out-of-hospital cardiac arrest , survival to discharge from the hospital was higher in those who received an early application of epinephrine, especially in combination with defibrillation. Discussion and conclusion: We found that early application of adrenaline after Out-of-hospital cardiac arrest has a positive effect on short–term survival, i.e. until discharge from the hospital and the establishment of spontaneous blood circulation.
Ključne besede:epinephrine, cardiac arrest, prehospital setting, survival, outcome


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici