| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Avtorji:ID Sekirnik, Anja (Avtor)
ID Jagrič, Vita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Sekirnik_Anja_2022.pdf (921,80 KB)
MD5: 42D4E37181E1A593247AD25581D3B39F
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Ključne besede:pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Kraj izida:[Maribor
Založnik:A. Sekirnik
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/DKUM-82201 Novo okno
UDK:368.914
COBISS.SI-ID:121060867 Novo okno
Datum objave v DKUM:12.09.2022
Število ogledov:797
Število prenosov:136
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
SEKIRNIK, Anja, 2022, Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : A. Sekirnik. [Dostopano 21 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=82201
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:29.07.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Challenges to the sustainability of pension systems in EU countries
Opis:Pensions are the main source of income in Slovenia and are accessible to the majority of the population. The right to a pension is enshrined in the Constitution. In Slovenia, 96. 4% of the population aged 65 and over and 99. 1% of the population aged 75 and over received a pension in 2020 (SURS, 2021). An important characteristic of a pension is that it is a long-term entitlement that provides the only source of income for the majority of beneficiaries to support themselves in old age (Bubnov Škoberne and Strban, 2010: 213). It is important for Slovenia to implement a more comprehensive pension reform as soon as possible to ensure the long-term financial sustainability of the pension system. Projections of pension expenditure show that current policies are unsustainable in the long term, and such an increase in expenditure would significantly alter existing social relations. Relatively late labour market entry and early retirement are important contributors to the growth in pension expenditure. Slovenia is also one of the few EU countries where the legal retirement age will remain the same in the future as it is now (UMAR, August 2021). Pension systems in the EU and worldwide are increasingly adapting to demographic factors. In most countries, measures to curb the impact of demographic change on pensions and increase the sustainability of systems have included raising retirement ages or adjusting them to life expectancy, tightening eligibility conditions for pensions, changing pension schemes (from defined benefit to defined contribution), and increasing the emphasis on individualisation of pensions or additional savings (Spasova and Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45-48) and increasing individuals' responsibility for financial security in old age, which would require new systemic incentives in Slovenia (UMAR, August 2021).
Ključne besede:pension system, European Union, Slovenia, sustainability of pension systems, comparison


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici