Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih

Golob, Janko

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Avtorji:	ID Golob, Janko (Avtor) ID Janžekovič, Marjan (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Golob_Janko_2021.pdf (2,28 MB) MD5: 3E1667CD36E552FF2CDA69B83C716226 PID: 20.500.12556/dkum/570f0616-4e60-4efa-82de-52ce9ef6cf07
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:	Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede:	lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Kraj izida:	Maribor
Leto izida:	2021
PID:	20.500.12556/DKUM-81062
COBISS.SI-ID:	92258563
Datum objave v DKUM:	10.01.2022
Število ogledov:	739
Število prenosov:	76
Metapodatki:
Področja:	FKBV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	19.12.2021

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The purchase of simmental calves for progeny testing for the last 30 years
Opis:	The research, where the influence of the original breeding (AP- milking control and Z-without milking control) and breeding mass of calves on the final slaughter and fattening characteristics was studied, was carried out at the Faculty of Agriculture and Life Sciences. Data spanning over a thirty-year test period (1988–2018) were included. During this time, the test took place at two locations, Rogoza and Žipo Lenart d.o.o., where the test is still taking place. We included 4115 bulls after 538 fathers in the study. Bulls from the AP control came to the test on average lighter and slightly older compared to those from the Z control. As expected, calves from the AP control had better increments in the period up to the shift, as they were better prepared for weaning. There were small but significant differences in live weight gains, where calves from the AP control achieved higher gains. Weighing masses were ranked into four different groups: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg and > 150 kg. In the period before weaning, the highest increments were achieved by animals from the first lightest group < 100 kg, followed by the 100–125 kg, 126–150 kg and last groups >150 kg, which is associated with the fact that the lightest calves were already fed solid feed intake. Live weight gains were inversely proportional to increments in the infiltration-shift period. Calves that came to the test weighing >150 kg had the highest life gains (1243 g/day), although the model did not show statistically significant differences.
Ključne besede:	Simmental breed, calves, daily weight gain, progeny testing, weaning

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj