Naslov: | Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija |
---|
Avtorji: | ID Imenšek, Nataša (Avtor) ID Kristl, Janja (Mentor) Več o mentorju...  ID Ivančič, Anton (Komentor) ID Stajnko, Denis (Član komisije za zagovor) |
Datoteke: | DOK_Imensek_Natasa_2022.pdf (17,29 MB) MD5: D376461FA66F6B8D7A2A5CA0B6A9B39F PID: 20.500.12556/dkum/a300c0fc-6012-4494-bb04-56006654dc04
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
---|
Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
---|
Opis: | V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov. |
---|
Ključne besede: | bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Kraj izvedbe: | Maribor |
---|
Založnik: | [N. Imenšek] |
---|
Leto izida: | 2022 |
---|
Št. strani: | VII, 106 f, [1] f. pril. |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-80894  |
---|
UDK: | 634.747:631.527:581.192(043.3) |
---|
COBISS.SI-ID: | 99000579  |
---|
Datum objave v DKUM: | 28.02.2022 |
---|
Število ogledov: | 1360 |
---|
Število prenosov: | 86 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FKBV
|
---|
:
|
IMENŠEK, Nataša, 2022, Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija [na spletu]. Doktorska disertacija. Maribor : N. Imenšek. [Dostopano 13 marec 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=80894
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |