| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Perspectives of artificial intelligence in judiciary: application in selected parts of civil proceedings : application in selected parts of civil proceedings
Avtorji:ID Sokolova, Mariia (Avtor)
ID Rijavec, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Sokolova_Mariia_2021.pdf (1,13 MB)
MD5: 1F687E9CF9839DEA4F3B9D59CE14F1B5
PID: 20.500.12556/dkum/c6a6f11d-f826-42c8-978e-880fbee224f8
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:The master’s thesis is devoted to the issue of Artificial Intelligence (AI) perspectives in the judiciary, in particular, its application to selected parts of civil proceedings. AI affects virtually the future of every industry and every human being. The application of AI technologies in the legal industry is an issue of growing interest. In particular, attention is drawn to the judicial system due to the fact that, apart from its position of guarantor of justice in society enabling its members to enjoy their rights and freedoms granted by law, it is a service of its nature. Almost all leading jurisdictions apply AI systems in attempts to enhance the efficiency of the court proceedings. Without any doubts, AI already and successfully can imitate activities traditionally performed by humans in the courts: from vision, recognising and extracting information, whether from the document, picture or natural speech, to analysing of information received and predicting the outcomes or decision-making. However, it is hard to say that AI-era in the judiciary has already begun. There is no jurisdiction in the world in which AI is fully given ‘green light’- they are all at the beginning of the AI-journey. That is mostly due to the fact that the same technical specifications, which power achievements, accuracy and flexibility of AI, place serious limitations for the wide application thereof. First of all, AI systems rely on data, which can be biased or spoiled in another way initially or easily manipulated later. Secondly, AI systems are not transparent (black-box-problem) and, as a result, are incomprehensible. These two shortcomings place an obstacle for the correct realisation of some fundamental rights in civil proceedings in their traditional understanding, and consequently, for the wide deployment of AI systems therein. It is concluded that the application of AI in the judiciary, in general, and in the civil proceedings, in particular, is subject of sufficient limitations mostly due to incompliance of AI systems with the traditional understanding of fundamental rights and principles the civil proceedings stand on. In the pursuit of the effectiveness of judiciary by means of AI application, fundamental guarantees can appear at stake, and vice versa, in the pursuit of respect of fundamental rights, the judiciary may be left out of the modern world in the stage of complete inadequacy to the needs of the society, therefore, the issue is required extensive research in order to find a fair and right balance.
Ključne besede:artificial intelligence, judiciary, civil proceedings, AI-judge, efficiency of the judiciary, automatic decision-making
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[M. Sokolova]
Leto izida:2021
Št. strani:VII, 49 str.
PID:20.500.12556/DKUM-80152 Novo okno
UDK:347.9:004.8(043.3)
COBISS.SI-ID:77746179 Novo okno
Datum objave v DKUM:24.09.2021
Število ogledov:960
Število prenosov:132
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
SOKOLOVA, Mariia, 2021, Perspectives of artificial intelligence in judiciary: application in selected parts of civil proceedings : application in selected parts of civil proceedings [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : M. Sokolova. [Dostopano 23 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=80152
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:31.08.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Perspektive umetne inteligence v sodstvu: uporaba v izbranih delih pravdnih postopkov
Opis:Magistrsko delo je namenjeno vprašanju perspektive umetne inteligence (UI) v sodstvu, zlasti njene uporabe v izbranih delih pravdnih postopkov. UI vpliva tako rekoč na prihodnost vsake industrije in vsakega človeka. Uporaba tehnologij umetne inteligence v pravni industriji postaja vse večje zanimanje. Na sodni sistem opozarja zlasti dejstvo, da je poleg tega da garantira pravičnosti v družbi in svojim članom omogoča, da uživajo svoje pravice in svoboščine, ki jih določa zakon, to storitev njegove narave. Trenutno stanje učinkovitosti pravosodnega sistema, zlasti dolžina postopkov in obstoj zaostankov, ne ustrezajo v celoti dinamični in hitri realnosti. Z razvojem gospodarstva, tehnologij in izboljšanjem dostopa do sodnega varstva (vključno z različnimi e-platformami za vložitev zahtevkov, zaslišanjih preko videokonference itd.) se bo sodstvo še naprej soočalo z novimi izzivi. Zato se zdi uporaba tehnologij umetne inteligence zelo perspektivna in izjemno privlačna za izboljšanje učinkovitosti. Vendar je sodstvo zaradi pomembnosti svoje funkcije zelo regulirano področje z dolgo uveljavljenimi načeli in strogimi zahtevami, zato je samovoljna uporaba UI pri njem izključena. Namesto tega postane predmet obsežnih raziskav in razprav. Umetna inteligenca je zapleteno raziskovalno področje. Skoraj vsa sodstva vodilnih držav uporabljajo sisteme UI kot poskus povečati učinkovitost sodnih postopkov. V magistrskem delu je bil predstavljen pregled nekaterih najboljših projektov v štirih jurisdikcijah, in sicer v Evropski uniji, Rusiji, na Kitajskem in v Braziliji. Brez dvoma lahko UI že uspešno posnema dejavnosti, ki jih ljudje tradicionalno izvajajo na sodiščih: od pregledovanja, prepoznavanja in pridobivanja informacij, bodisi iz dokumenta, slike ali naravnega govora, do analize prejetih informacij in napovedovanja rezultatov ali odločanja. Tudi obstoječa orodja za umetno inteligenco se lahko uspešno uporabljajo v različnih delih postopka ‘od zahtevka do sodbe’, npr. oceniti dopustnost ali nedopustnos tožbe predložene sodišču, zagotoviti samodejno transkripcijo ustnih izjav, ustvariti osnutke pravnih dokumentov, napovedati izid primera in tako dalje. V magistrskem delu je bila poudarjena uporaba UI na področju dokazov. Ugotovljeno je bilo, da lahko tehnologije umetne inteligence razbremenijo zbiranje in predložitev pisnih dokazov ter izboljšajo kakovost dokazov in do neke mere preoblikujejo naravo nekaterih dokazov; dati na voljo dokaze, ki prej niso bili na voljo. Na primer, algoritmi lahko naredijo zamegljene videoposnetke prepoznavne, nejasne zvočne posnetke jasne, algoritmi za branje ustnic lahko razumejo govor brez zvoka; sofisticirana analiza DNK lahko konstruira obraz osebe iz vzorca DNK; drugi algoritmi strojnega učenja lahko zaznajo subjektivno stanje spomina - se pravi, ali se priča oziroma stranka resnično spomni dogodka o katerem govori. Vseeno pa je težko reči, da se je doba UI v sodstvu že začela. Na svetu ni jurisdikcije v kateri bi UI v celoti dobila ‘zeleno luč’- vsi so na začetku poti UI. To je predvsem posledica dejstva, da iste tehnične specifikacije, ki dosegajo moč, natančnost in prilagodljivost UI, resno omejujejo temeljne pravice ter posledično široko uporabo UI. Ugotovljeno je, da je uporaba umetne inteligence v sodstvu na splošno in zlasti v pravdnih postopkih predmet zadostnih omejitev, predvsem zaradi neskladnosti sistemov umetne inteligence s tradicionalnim razumevanjem temeljnih pravic in načel, na katerih temeljijo pravdni postopki. Pri prizadevanjih za učinkovitost sodstva z uporabo umetne inteligence se lahko pojavijo temeljna jamstva, in obratno, pri spoštovanju temeljnih pravic se lahko sodstvo izloči iz sodobnega sveta v fazi popolne neustreznosti glede na potrebe družbe, zato vprašanje zahteva obsežne raziskave, da bi našli pravično in pravo ravnovesje.
Ključne besede:umetna inteligenca, sodstvo, pravdni postopek, UI-sodnik, učinkovitost sodstva, avtomatizacija odločanja


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici