| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji
Avtorji:ID Žižek, Lea (Avtor)
ID Boršič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Zizek_Lea_2020.pdf (2,36 MB)
MD5: B00195D2B52ACB4DA50F5A720822E2B0
PID: 20.500.12556/dkum/241c4838-f3be-40f3-8234-56e5e0cdc570
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Ključne besede:gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Žižek]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-76633 Novo okno
UDK:330.34
COBISS.SI-ID:26121475 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:VEUCUWV6
Datum objave v DKUM:25.08.2020
Število ogledov:1782
Število prenosov:330
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
ŽIŽEK, Lea, 2020, Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : L. Žižek. [Dostopano 4 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=76633
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:16.06.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of economic development indicators and quality of life indicators in european union
Opis:Every economy is facing different social, economic, and environmental problems. These vary from country to country and have different levels of complexity. This is reflected in the difficulty of achieving the various global goals that are set for the long term and are nowadays increasingly focused on the sustainability aspect, seen as the most appropriate path for global development. Less developed countries have greater difficulties in achieving these goals than developed countries. Both groups, of course, are faced with challenges when these are in the phase of realization, which is certainly easier to solve by more developed countries. Here, however, the question arises as to which countries are less or more developed than others. To define economic development, various organizations use mostly similar indicators in the field of living standards, health, and education. Such as gross domestic product, life expectancy, and mean years of education. Based on these indicators, individual institutions have developed indices that can easily measure economic development. The basic one was developed by the United Nations and is called the Human Development Index. Within this and other organizations, the index has been updated and upgraded by, for example, adapting inequalities, inclusive components, and environmental impact. Improved forms of the latter are Inequality-adjusted human development index, Inclusive development index, Happy planet index, and Better life index. In the master's thesis, we focus on the presentation of important indicators of economic and sustainable development and quality of life. In this context, we also explain the calculation of the listed indices, where in addition to these we also deal with the interpretation of the sustainable development index, which is a relatively newer version and measures economic development with an emphasis on sustainability. The World Bank, the United Nations, and the International Monetary Fund have developed country classifications to classify countries by development, which makes the organization of countries into groups simpler and easier to analyse. Inspired by the studied topic, we formed our development index, which we started with an analysis of 28 countries of the European Union according to individual selected indicators. At first glance, the development index looks like the index of sustainable development, to which we have added an extremely important component for us, the subjective measure of overall life satisfaction. Austria, Sweden, Finland, Luxembourg, Denmark, and Ireland had the best results according to individual indicators. Conversely, the worst results were in Bulgaria, Croatia, the Czech Republic, Hungary, Slovakia, Poland, Italy, and Romania. Later, according to the geometric mean obtained from indices, Sweden, Denmark and Finland fell into the group with high economic development, and Bulgaria, Romania, Italy, Germany, Malta, Greece, and Hungary into the group with low economic development. All other EU-28 countries are medium developed.
Ključne besede:economic development, quality of life, sustainable development, country classification, economic development index


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici