| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Avtorji:ID Breg, Tjaša (Avtor)
ID Mislović, Heda (Avtor)
ID Poštuvan, Vita (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Breg_Tjasa_2020.pdf (1,31 MB)
MD5: 63EF8297557FDDBCD0BCFA21B39EC486
PID: 20.500.12556/dkum/a5e0374e-dc8b-4e0a-abe9-94ef1bab6cb7
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede:Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Breg, H. Mislović]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-75821 Novo okno
UDK:159.94:616.89-008.1(497.4)(497.1)(043.2)
COBISS.SI-ID:25166856 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:T19WGXXI
Datum objave v DKUM:11.03.2020
Število ogledov:1626
Število prenosov:249
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
BREG, Tjaša in MISLOVIĆ, Heda, 2020, Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : T. Breg, H. Mislović. [Dostopano 19 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=75821
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:12.02.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental health literacy among healthcare workers in two chosen hospitals in Slovenia and Croatia
Opis:Despite the importance of mental health and the high incidence of mental disorders, knowledge, and awareness of mental disorders are still incredibly low (Marušič in Temnik, 2009). The latter led us to investigate the level of mental health literacy among healthcare professionals in selected hospitals in Slovenia and Croatia and compare them. We aimed to identify the relationship between mental health literacy and individual demographic factors, and we wanted to highlight factors such as the stigmatization of mental disorders and the level of help-seeking. 129 participants from a hospital in Slovenia and 120 participants from a hospital in Croatia participated in our study, with a total average of 41 years. We used the Mental Health Literacy Scale (O'Connor in Casey, 2015), to which we added 2 self - assessment scales. We found that mental health literacy rates are slightly higher among employees in Slovenia than in Croatia and that the dimension of help-seeking is negatively related to the stigmatization of mental disorders. The results of our study show that participants' self-assessment of their literacy is positively correlated with actual literacy. Multiple regression analysis shows that the dimensions of help-seeking and stigmatization were statistically significant predictors of mental health literacy. As we are aware that there are discriminatory and stigmatizing beliefs among healthcare professionals that could be eliminated by more intensive education, the research should be extended to a larger population of healthcare professionals in the future.
Ključne besede:Mental health literacy, mental disorders, healthcare workers, stigmatisation, help seeking


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici