| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Art as a Source of Horror in H. P. Lovecraft`s Stories
Avtorji:Bečaj, Deja (Avtor)
Kennedy, Victor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Becaj_Deja_2019.pdf (2,70 MB)
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:H. P. Lovecraft (1890–1937) is one of the most prominent horror fiction writers of all time, who is still heavily influencing many writers of weird fiction and other artists with his Cthulhu Mythos and elaboratively wordy writing style. During his studious childhood he came into acquaintance with a broad spectrum of literature and artists, with which he kept up to speed throughout his life. This knowledge in combination with profound love for architecture; paintings and sculptures of the old masters, his contemporaries but especially the romantic period, trickled significantly into his writing and built stories rich in art historical background and references to the works of art he encountered in his life. Artists, whose styles and influences are most prominent in his works are Henry Fuseli (1741–1825), Francisco Goya (1746–1828), Gustave Doré (1832–1883), Sidney Sime (1867–1941), Aubrey Beardsley (1872–1898), Nicholas Roerich (1874–1947), Anthony Angarola (1893–1929) and his friend Clark Ashton Smith (1893–1961), while his inspiration for monsters and events in the stories also stem from ancient Greece and Rome, and lean on medieval art for the representations of pure carnage. The art appearing in his works can be divided into three groups: art which is a creation of the Great Old Ones – the pantheon of Lovecraftian deities; the truth-revealing creations, which expose the true nature of humans and beings portrayed in the art and art created by humans who experienced cosmic horror. Cosmic horror is the underlying concept of every story in Lovecraft’s opus. Its nihilistic stance towards humankind and exposing it to the dangers of the uncharted planes, bring out the worst fears in the readers by confronting them with the unknown. Art is in this context used as a device which can enhance the mysterious events, open the doors between what we know and what we are not supposed to know, and a tool to blame for thrusting individuals into madness or even death, which on multiple occasions seems the most merciful way out of the horrid situation.
Ključne besede:H. P. Lovecraft, Cosmic horror, Weird fiction, Art, Role of art
Leto izida:2019
Založnik:[D. Bečaj]
Izvor:Maribor
UDK:821.111(73).09Lovecraft H. P.:7(043.2)
COBISS_ID:24697864 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:T4BWNHZK
Licenca:CC BY-NC-ND 4.0
To delo je dosegljivo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Število ogledov:239
Število prenosov:34
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Umetnost kot vir za vzbujanje groze v delih H. P. Lovecrafta
Opis:H. P. Lovecraft (1890–1937) je eden najvidnejših pisateljev grozljivk vseh časov, ki še vedno močno vpliva na številne pisce »čudne« fikcije in druge umetnike s svojo mitologijo in gostobesednim slogom pisanja. Že kot izjemno nadarjen otrok se je v knjižnici svojega dedka seznanil s široko paleto literature in umetnikov, do katerih naklonjenost je gojil celo življenje. Literarno in znanstveno znanje sta se skupaj z globoko ljubeznijo do arhitekture, umetnin starih mojstrov in njegovi sodobnikov, še posebej pa do obdobja romantike, prelili v njegove pisanje in zgradili zgodbe, bogate z umetnostnozgodovinskim ozadjem in sklicevanjem na umetniška dela. Umetniki, katerih slogi in vplivi so najpomembnejši v njegovih delih, so Henry Fuseli (1741–1825), Francisco Goya (1746–1828), Gustave Doré (1832–1883), Sidney Sime (1867–1941), Aubrey Beardsley (1872–1898), Nicholas Roerich (1874–1947), Anthony Angarola (1893–1929) in njegov prijatelj Clark Ashton Smith (1893–1961). Navdih za pošasti in dogodke v zgodbah je črpal tudi iz antične Grčije in Rima ter srednjeveške umetnosti, kjer je dobil ideje za groteskne prizore pokolov in demoničnih stvorov. Mnogi od omenjenih umetnikov se večkrat pojavijo v zgodbah inslužijo kot pomagalo gledalcu pri vizualizaciji novo ustvarjenih umetnin. O navedenih umetnikih in Lovecraftovem mnenju o njihovem delu, pa lahko, zahvaljujoč ohranjeni in podrobni korespondenci, najdemo direktne paralele med slikami, kipi in temami, ki nastopajo v zgodbah.Umetnost, ki se pojavlja v njegovih delih, lahko razdelimo v tri skupine: umetnost, ki je kreacija vesoljskih »Velikih Starešin« – panteon lovecraftovskih božanstev (1.), stvaritve, ki razkrivajo resnico in pravo naravo ljudi ter bitij upodobljenih v umetnosti (2.) ter umetnost izpod rok ljudi, ki so doživeli kozmično grozo (3.). Kozmična groza je temeljni koncept Lovecraftovega opusa, ki prek nihilističnega pogleda na človeštvo svoje like izpostavi nevarnosti širnega in neraziskanega vesolja, bralce pa sooči s strahom pred neznanim. Umetnost je v tem kontekstu uporabljena kot pripomoček, ki lahko krepi skrivnostnost nerazložljivih dogodkov, odpre vmesni prostor med tem, kar vemo, in tistim, česarne bi smeli poznati, ter instrumentom, ki posameznika pahne v norost ali celo smrt. Zanjo se zdi, da je v grozni situaciji še najoptimalnejši izhod. Izbrane zgodbe poudarjajo vlogo umetnosti in jih posledično lahko povežemo s konkretnimi viri navdiha. Slednje je možno zaradi Loveraftovega pogostega vključevanja znanih umetnikov v besedila in njihovih omemb v dobro dokumentirani in podrobni korespondenci. S pomočjo tega gradiva lahko odgovorimo na vprašanje, kako lahko umetnost, nekaj s splošno funkcijo lepega, spodbudi globoko grozo. Povlečemo lahko vzporednice med dogajanjem v njegovem resničnem življenju in dogodki, ki jih je prepletal z znanjem in domišljijo znotraj svojih zgodb.
Ključne besede:H. P. Lovecraft, kozmična groza, umetnost, vloga umetnosti


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici