| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Analiza primera prodaje oporečnega medu v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Lešnjak, Simona (Avtor)
ID Eman, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Lesnjak_Simona_2017.pdf (1,19 MB)
MD5: 9A82B6DE689C99B1FA0D335C93E4AC61
PID: 20.500.12556/dkum/cf285a1b-7c0e-4bc3-bbf6-716cb7096a58
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo obravnava prodajo oporečnega medu v Sloveniji – zlorabo zdravil za zatiranje varoze. Pršico Varroa destructor kot naravni parazit najdemo pri indijski čebeli Apis Cerana, ki ima svoje obrambne mehanizme proti varojam. Naše, evropske čebele tega nimajo. Sprva so čebelarji bolezen varozo poskušali zdraviti s sintetičnimi akaricidi. Odlični so bili vse do trenutka, ko je pršica varoja postala odporna nanje. Takrat je čebelarjenje postalo zahtevnejše. Čebelarji so kot alternativo začeli uporabljati apitehnične ukrepe in naravna sredstva s kislinami za zatiranje. Tukaj pa je potrebnega veliko poznavanja in znanja, zato nekateri čebelarji še vedno raje uporabijo sintetične akaricide. Vendar se pri tem ne zavedajo posledic, od pogina čebel do ostankov zdravil v medu. Nazadnje se je to zgodilo leta 2015, ko so kriminalisti na Vrhniki našli prepovedani laboratorij za izdelavo zdravil za zdravljenje varoze. V procesu pisanja diplomskega dela smo ugotovili, da težave predstavlja veliko stvari. Za Debevčeva zdravila se je vedelo več let, vendar so se inšpektorji nadzora njegovih zasebnih prostorov lotili šele leta 2015. Decembra 2015, ko je UVHVVR izdal poročilo o nadzoru, so mediji s svojim nekorektnim poročanjem nepotrebno prestrašili ljudi. Prišlo je tudi do neusklajenega komuniciranja med različnimi institucijami v Sloveniji. V tistem času je imelo veliko čebelarjev težave z zaskrbljenimi potrošniki. V teh primerih bi se morali mediji in institucije v Sloveniji uskladiti in povedati točne informacije. Težavo vidimo tudi o premajhnem nadzoru in ozaveščanju čebelarjev o zatiranju pršice. Treba bi bilo uničiti črni trg ter nelegalni uvoz in divje čebelarje, v prvi vrsti pa vložiti več sredstev v raziskave o zdravilu za zatiranje varoj glede na način čebelarjenja in podnebje. Se pa strinjamo, da se o teh primerih govori in obvesti javnost, naredi in predstavi analize raziskav ter kaznuje kršitelje.
Ključne besede:čebelarstvo, čebelarji, med, oporečnost, bolezni čebel, varoza, zlorabe zdravil, prekrški, diplomske naloge
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[S. Lešnjak]
Leto izida:2017
Leto izvedbe:2017
Št. strani:VIII, 66 str.
PID:20.500.12556/DKUM-68417 Novo okno
UDK:343.3/.7:638.16(043.2)
COBISS.SI-ID:3476202 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:SVX5I6YV
Datum objave v DKUM:20.11.2017
Število ogledov:1811
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
LEŠNJAK, Simona, 2017, Analiza primera prodaje oporečnega medu v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : S. Lešnjak. [Dostopano 23 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68417
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The case study of opposable honey sale in Slovenia
Opis:This diploma thesis discusses the sale of contaminated honey in Slovenia – the abuse of drugs for varroosis control. The Varroa destructor mite is found as a natural parasite on the Indian bee Apis cerana, which has its own defence mechanisms against the Varroa. Our European bees lack such mechanisms. At first, beekeepers tried to treat this disease with synthetic acaricides. They worked perfectly until the Varroa mite became immune to them. Thus beekeeping became more demanding. As an alternative, beekeepers started using apitechnical measures and natural acidic agents to control the mite. Since this requires a great deal of knowledge, some beekeepers still prefer to use synthetic acaricides. However, they are not aware of the consequences, which range from the death of bees to traces of the drugs in honey. The last recorded event was in 2015, when criminal investigators found an illegal laboratory for making drugs for varroosis treatment in the town of Vrhnika. While writing this diploma thesis, it has been established that many things pose a problem. People knew about the drugs made by Debevec for many years, but inspectors did not inspect his private premises until 2015. In December 2015, when the Administration of the Republic of Slovenia for Food Safety, Veterinary Sector and Plant Protection issued an inspection report, the media needlessly frightened people with false coverage. There was also uncoordinated communication between various institutions in Slovenia. At that time many beekeepers were experiencing problems due to concerned consumers. In such cases the media and institutions in Slovenia should coordinate with one another and provide accurate information. Another problem lies in the insufficient monitoring and raising of beekeepers’ awareness of mite control. The black market, illegal imports and illegal beekeepers should be brought down, and, above all, more resources should be invested in research into a drug for Varroa control that would be suitable for the beekeeping method and climate. It is only right that such cases should be discussed and the public informed, that the existing research should be analysed and the results presented, and that violators should be punished.
Ključne besede:honey, bee, beekeeping, Varroa destructor, varroosis


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici