| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Pravica iskalcev zaposlitve do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici
Avtorji:ID Plevčak, Tanja (Avtor)
ID Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Plevcak_Tanja_2017.pdf (905,35 KB)
MD5: 3A4D79FF21E415A15A585D6C71226BF7
PID: 20.500.12556/dkum/eb731ac6-3099-4064-be6b-079943ccb788
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V zadnjih nekaj desetletjih se je osredotočenost problematike prostega gibanja preusmerila od delavcev proti državljanstvu EU, od uveljavitve katerega status delavca ni več edina pot, ki omogoča državljanom EU dostop do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici. Od uvedbe državljanstva EU je bilo prosto gibanje in prebivanje v drugi državi članici namreč omogočeno tudi ekonomsko neaktivnim osebam, s tem pa tudi iskalcem zaposlitve. Zato predmetna diplomska naloga najprej, v sklopu pravnega okvira dostopa do socialnih ugodnosti iskalcev zaposlitve v državi članici gostiteljici obravnava pravico do prostega gibanja in prebivanja teh v državi članici gostiteljici, nato pa pravila o dostopu do socialnih ugodnosti na podlagi sekundarne zakonodaje oziroma Direktive 2004/38, pri čemer pa je pomembno vlogo pri opredeljevanju ohlapnih pojmov odigrala tudi sodna praksa Sodišča EU. V zvezi s tem diplomska naloga analizira sodno prakso Sodišča EU s tega področja, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da je Sodišče EU do nedavnega širilo splošne in ohlapne pojme določb dostopa do socialnih ugodnosti na podlagi sklicevanja na državljanstvo EU, ki ga je opredelilo kot »temeljni status« ter na podlagi načela enakega obravnavanja pokazalo naklonjenost pri podeljevanju socialnih ugodnosti tudi ekonomsko neaktivnim državljanom. Vendar pa se je Sodišče EU od te prakse oddaljilo ter odločilo za bolj omejevalne ukrepe na podlagi očitkov držav članic o pojavu socialnega turizma ter pokazalo naklonjenost »modelu integracije« oziroma pristne povezave z državo članico gostiteljico, kar je postalo jasno z odločitvijo v zadevi Dano. To prakso je Sodišče nadaljevalo tudi v nedavnih zadevah Alimanović ter Garcia-Nieto. Obe zadevi sta podrobno analizirani, saj se nanašata na kategorijo iskalcev zaposlitve. Sodišče EU je v zadevi Alimanović natančneje opredelilo položaj iskalcev zaposlitve, ki so bili v državi članici gostiteljici predhodno zaposleni ter postali neprostovoljno brezposelni, v zadevi Garcia-Nieto pa položaj iskalcev prve zaposlitve v prvih treh mesecih prebivanja v državi članici gostiteljici. V skladu z analizo omenjenih zadev izpostavljam predvsem preobrat v odločanju Sodišča na področju dostopa do socialnih ugodnosti, ki se je začelo posluževati bolj dobesednega pristopa k pravilom v Direktivi 2004/38, čeprav s tem iz dostopa do socialnih ugodnosti avtomatično izključuje znatno število državljanov EU. Menim, da tako omejujoč pristop Sodišča EU v nedavni sodni praksi kaže na zelo omejeno vizijo socialne solidanosti ter na to, da bodo v prihodnje, če bo Sodišče nadaljevalo z omenjeno sodno prakso, uživali »temeljni status« državljanstva EU ter nanj vezane pravice zgolj delavci ter premožni migranti EU, ki socialne pomoči niso potrebni.
Ključne besede:Ekonomsko neaktive osebe, socialne ugodnosti, iskalci zaposlitve, načelo enakega obravnavanja, nesorazmerno breme, sistem socialne pomoči, Evropska Unija, Direktiva 2004/38.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[T. Plevčak]
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/DKUM-68215 Novo okno
UDK:341.2(043.2)
COBISS.SI-ID:5470251 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:3MYPXJQN
Datum objave v DKUM:27.10.2017
Število ogledov:2059
Število prenosov:92
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
PLEVČAK, Tanja, 2017, Pravica iskalcev zaposlitve do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : T. Plevčak. [Dostopano 27 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68215
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:13.09.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Social benefit rights of jobseekers in the host member state
Opis:Over the past few decades, the focus on the problem of free movement has shifted from workers to EU citizenship. Since the introduction of this paradigm, having a status of a worker is no longer the only way to enable EU citizens to access social benefits in the host Member State. Since the enforcement of EU citizenship, freedom of movement and residence in another Member State has also been made available to economically inactive persons, and thus also to jobseekers. Therefore, this paper deals primarily with the right to freedom of movement and residence in the host Member State within the legal framework of access to the social benefits for jobseekers in the host Member State and then the rules on access to social benefits under secondary legislation respectively Directive 2004/38, but the case-law of the Court of Justice has also played an important role in the definition of loose concepts. In this regard, this paper analyzes the case-law of the EU Court of Justice in this field, which shows that the EU Court of Justice has until recently extended the general and vague concepts of the provisions on access to social benefits based on the reference to EU citizenship, which it defined as the "fundamental status" and on the basis of the principle of equal treatment showed a degree of sympathy for the granting of social benefits also to economically inactive citizens. However, the EU Court moved away from this practice and decided to take more restrictive measures on the basis of the complaints from Member States on the phenomenon of social tourism and showed sympathy for the "model of integration" or a genuine link with the host Member State, which became clear with the decision in the Dano case. The Court continued this practice in the recent cases of Alimanović and Garcia-Nieto. Both cases have been analyzed in detail as they relate to the category of jobseekers. In the Alimanović case, the EU Court further clarified the position of jobseekers who had previously been employed in the host Member State and became involuntarily unemployed, and in the Garcia-Nieto case, the position of first-time jobseekers during the first three months of residence in the host Member State. In line with the analysis of the aforementioned cases, I point out, in particular, the turning point in the Court's decision on access to social advantages, which began to use a more literal approach to the rules in Directive 2004/38, even though it automatically excludes a significant number of EU citizens from access to social benefits. I believe that this restrictive approach of the Court in recent case law shows a very limited vision of social solidarity and that in the future, if the Court continues to apply this case-law, only workers and wealthy EU migrants, who do not need social assistance, will enjoy the "fundamental status" of EU citizenship and the rights attached to it.
Ključne besede:Economically inactive persons, social benefits, job seekers, the principle of equal treatment, unreasonable burden on the social assistance system, European Union, Directive 2004/38.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici