| Opis: | Uvod: Raka dojk vse pogosteje odkrijemo v zgodnjih stadijih, ko regionalne bezgavke še niso prizadete. Namen te raziskave je bil ugotoviti petletno celokupno in specifično preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, in ga primerjati s preživetjem na ravni Slovenije.
Metode: Podatke o bolnicah z invazivnim rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, ki so bile primarno zdravljene v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v obdobju 2000–2009, smo pridobili iz medicinske dokumentacije. Podatke o vseh slovenskih bolnicah z invazivnim rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, odkritim v istem obdobju, smo pridobili iz Registra raka Republike Slovenije. Za analizo časovnih vzorcev preživetja smo primerjali dve petletni obdobji odkritja bolezni: 2000–2004 in 2005–2009.
Rezultati: Petletno celokupno preživetje bolnic, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v letih 2000–2009, je znašalo 92,3 % (95-odstotni interval zaupanja 90,5–94,1 %), specifično preživetje pa 96,4 % (95-odstotni interval zaupanja 95,2–97,6 %). Preživetje bolnic, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, se ni pomembno razlikovalo od ustreznih preživetij vseh slovenskih bolnic. Opazno je bilo izboljšanje celokupnega preživetja pri bolnicah, primarno zdravljenih v obdobju 2005–2009, v primerjavi s tistimi, zdravljenimi v obdobju 2000–2004, čeprav pri bolnicah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ta trend ni dosegel statistične značilnosti (Maribor: razmerje tveganj 0,73; 95-odstotni interval zaupanja 0,51–1,05; p=0,086; Slovenija: razmerje tveganj 0,77; 95-odstotni interval zaupanja 0,66–0,89; p<0,001) Izboljšanje specifičnega preživetja v istih obdobjih diagnoze je bilo statistično značilno pri obeh skupinah bolnic (Maribor: razmerje tveganj 0,53; 95-odstotni interval zaupanja 0,30–0,94; p=0,028; Slovenija: razmerje tveganj 0,66; 95-odstotni interval zaupanja 0,54–0,81; p<0,001).
Zaključki: Preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, je primerljivo s preživetjem vseh podobnih bolnic v Sloveniji. Zaradi vse večjega števila žensk z dolgotrajnim preživetjem po zdravljenju raka dojk, pri katerih se pojavljajo specifične zdravstvene težave in tveganja, postaja vse pomembnejša njihova celostna in dolgoročna obravnava. |
|---|
