SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Večjezičnost in medkulturnost kot profesionalni kapital: izdelava hipotetičnega modela izobraževanja učiteljev na obmejnih osnovnih šolah
Avtorji:Pevec Semec, Katica (Avtor)
Javornik Krečič, Marija (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Jazbec, Saša (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Pevec_Semec_Katica_2017.pdf (3,27 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Obmejno sodelovanje med šolami in vrtci ima v Sloveniji dolgo tradicijo. V zadnjem obdobju se uveljavlja nova oblika sodelovanja, tako imenovana čezmejna mobilnost, ki presega občasna srečanja kulturne ali športne narave. Učitelji, ki poučujejo v obmejnih šolah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, izvajajo strokovno pripravljene učne mobilnosti na sosednjih šolah in se občasno vključujejo v redni izobraževalni program. Te mobilnosti imajo za učence dodaten pomen, saj si razvijajo večjezične in medkulturne zmožnosti, se seznanjajo z vrstniki in učitelji iz sosednjih držav ter z novimi učnimi strategijami, hkrati si tudi izboljšujejo kasnejše zaposlitvene možnosti. Mobilni učitelji z izvajanjem večjezične in medkulturne vzgojno-izobraževalne prakse na sosednji šoli razvijajo profesionalni kapital, ki se kaže v medkulturni in večjezikovni ozaveščenosti, osebni rasti, nadgradnji metodično-didaktičnega znanja, znanju sosedskega jezika ter v spoznavanju vzgojno-izobraževalnega sistema in kurikula sosednje države. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo v teoretičnih izhodiščih, je pojmovanje večjezičnosti in medkulturnosti v povezavi s profesionalnim razvojem učiteljev. Predstavljamo pojme, vezane na večjezičnost in medkulturnost. Slednjo opredelimo kot sociološka, pedagoška in psihološka pojma, pojasnimo, kateri modeli večjezičnega in medkulturnega izobraževanja so prisotni v teoriji ter katere so prednosti in pasti večjezičnega in medkulturnega izobraževanja. Dotaknemo se tudi ključnih teorij učenja in poučevanja, ki podpirajo večjezično in medkulturno vzgojo in izobraževanje. Predstavimo pomen profesionalnega kapitala in značilnosti učiteljevega profesionalnega razvoja. Opozorimo na ključne modele za spodbujanje profesionalnega razvoja. Izpostavimo model »spremembe, usmerjene v učitelje«, ki temelji na izkušenjskem učenju, pri katerem so učni dosežki, vedenja in odnosi učencev pomembna motivacija učiteljem. Končamo s poglavjem o analizi regionalnih večjezičnih projektnih praks na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na :  Analizo okoliščin sodelovanja med obmejnimi osnovnimi šolami v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Zanimala sta nas učenje tujih in sosedskih jezikov na šolah ter obstoječa praksa obmejnega sodelovanja.  Nabor zmožnosti, predvidenih za mobilne učitelje.  Stališča ravnateljev do večjezičnosti in medkulturnosti.  Oblikovanje modela izobraževalnega modula za mobilne učitelje. Raziskovanja smo se metodološko lotili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se oba raziskovalna načina dobro prepletata in dopolnjujeta. Glavna ugotovitev raziskave je, da obmejno sodelovanje med šolami najpogosteje poteka enkrat na leto, da so druge oblike redkejše in da si ne glede na to večina šol tudi v prihodnje želi tovrstnega sodelovanja, predvsem aktivnega, v katero bi bili vključeni tudi učenci. Ugotavljamo tudi, da ravnatelji šol bolje poznajo konkretno sosednjo šolo in njenega ravnatelja kot pa kurikul sosednje države. Med šolami ni razlik v pogostosti sodelovanja glede na to, koliko so oddaljene med seboj. Na šolah imajo razvito tujejezikovno učno prakso, saj se učijo različnih tujih jezikov, tudi jezik sosednje države. Obmejne šole so v širšem mednarodnem prostoru dejavnejše kot v maloobmejnem. Po vsebinah sodelovanja se države razlikujejo med seboj, prevladujejo pa vsebine, ki se nanašajo na spoznavanje šolskega sistema, jezikov sosednjih držav in kulturne posebnosti sosednje države. Izstopata kulturno-umetniško ter športno rekreativno predmetno področje. Ravnatelji od tega pripisujejo največji pomen zmožnostim, ki naj bi jih imel mobilni učitelj, poznavanju jezika soseda. Izstopa tudi element sposobnosti učinkovitega in ustreznega komuniciranja v medkulturnih situacijah in različnih kulturnih okoljih.
Ključne besede:večjezičnost, medkulturnost, obmejne šole, mobilni učitelji, profesionalni razvoj
Leto izida:2017
Založnik:K. Pevec Semec]
Izvor:[Maribor
UDK:37.091:81'246.3:373.3(043.3)
COBISS_ID:23553032 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:128
Število prenosov:21
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Multilingualism and interculturalism as professional capital: the making of a model of teacher education in primary schools in border areas
Opis:Cooperation between schools and kindergartens in border areas has a long tradition in Slovenia. Recently, a new form of cooperation has been introduced, the so-called cross-border mobility, which goes beyond occasional meetings of cultural or sporting nature. Teachers who teach in the schools in border areas in Slovenia, Austria, Italy, Croatia and Hungary are implementing professionally prepared learning mobility in neighbouring schools, and they are occasionally included in the regular educational programme. This mobility has extra significance for students because they develop multilingual and intercultural competences, they become acquainted with their peers and teachers from neighbouring countries and with new teaching strategies and, at the same time, they also improve subsequent employment prospects. With the implementation of multilingual and intercultural educational practice in the neighbouring schools, mobile teachers are developing their professional capital, which is reflected in the intercultural and multilingual awareness, personal growth, upgrading of methodical-didactic knowledge, knowledge of the neighbour language and learning about the educational system and curriculum of the neighbouring country. The problem, which we study in theoretical starting points in the doctoral dissertation, is the concept of multilingualism and interculturalism in conjunction with the professional development of teachers. We introduce concepts related to multilingualism and interculturalism. We define the latter as sociological, pedagogical and psychological concepts, and explain which models of multilingual and intercultural education are present in theory and what the advantages and pitfalls of multilingual and intercultural education are. We also touch on the fundamental theories of learning and teaching that support multilingual and intercultural education. We introduce the importance of professional capital and the characteristics of teachers’ professional development. We warn of the key models for the promotion of professional development. We point out a model of "teacher-oriented changes", which is based on experiential learning wherein the learning achievements, behaviour and attitudes of students are important motivation for teachers. We conclude with the chapter on the analysis of regional multilingual project practices at the tripoint between Slovenia, Austria and Italy. In the second part of the doctoral dissertation, we present the results of empirical research, in which we focus on:  Analysis of the situation of cooperation between the border area primary schools in Slovenia, Austria, Italy, Hungary and Croatia. We were interested in the teaching of foreign and neighbour languages at schools and the existing practice of cross-border cooperation.  The range of possibilities provided for mobile teachers.  Position of the headmasters on multilingualism and interculturalism.  Developing a model of educational module for mobile teachers. The research was undertaken methodologically, by combining empirical-analytic and qualitative research. We believe that both research methods are well intertwined and complementary. The main finding of the research is that cooperation between schools in border areas most often takes place once a year, other forms are rarer and, irrespective of that, the majority of schools want such cooperation also in the future, particularly active cooperation, which would also include pupils. We also note that school headmasters have better knowledge of the concrete neighbouring school and its headmaster than the curriculum of the neighbouring country. Among the schools there are no differences in the frequency of cooperation, considering the distance between them. They have a developed foreign language teaching practice at schools, as they learn various foreign languages, including the language of the neighbouring country. Schools in border areas are more active in the wider international area t
Ključne besede:multilingualism, interculturalism, schools in border areas, mobile teachers, professional development


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici