| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Translate als kognitive Entitäten oder die Natürlichkeitstheorie im Kontext der sprachlichen und psychosozialen Paradigmata der mehrsprachlichen Kommunikation
Avtorji:ID Teržan-Kopecky, Karmen (Avtor)
Datoteke:.pdf Linguistica_2006_Terzan-Kopecky_Translate_als_kognitive_Entitäten_oder_die_Naturlichkeitstheorie_im_Kontext_der_sprachlichen_und_psychos.pdf (7,55 MB)
MD5: 18D44699BB1EA66674768AFF0E4F159D
 
URL http://revije.ff.uni-lj.si/linguistica/article/view/4191
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:Jahrtausende alt ist das Gefiihl bzw. - gepaart mit Überlegungen und Reflexionen die spatere Überzeugung von Philosophen, Literaten und Denkern, dass der ins Wort gefasste Gedanke den Gedanken selbst beeinflusst, värandert, ihm zu einer neuen, wenn auch vergleichbaren Existenz verhilft, aber dennoch den intendierten Sinn in entsprechender Kombination mit alien möglichen - auch nichtsprachlichen - Faktoren zu vermitteln und an Menschen zu transportieren vermag, die uns schon dadurch mehr oder weniger nahe stehen, dass sie die natürliche, soziale und kulturelle Umwelt mit uns teilen, aber unter gewissen Voraussetzungen auch an jene, die anderen Kulturkreisen, Religionen, ja Welten (und sei es nur im Sinne von Generationen) angehören.
Ključne besede:kognitive System, Natürlichkeitstheorie, mehrsprachige Kommunikation, Slowenisch, Deutsch
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2006
Št. strani:str. 81-98
Številčenje:Letn. 46, št. 2
PID:20.500.12556/DKUM-65757 Novo okno
ISSN:0024-3922
UDK:81´25:81´23
COBISS.SI-ID:33453154 Novo okno
ISSN pri članku:0024-3922
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NWAHN7XK
Datum objave v DKUM:17.05.2017
Število ogledov:1296
Število prenosov:403
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
TERŽAN-KOPECKY, Karmen, 2006, Translate als kognitive Entitäten oder die Natürlichkeitstheorie im Kontext der sprachlichen und psychosozialen Paradigmata der mehrsprachlichen Kommunikation. Linguistica [na spletu]. 2006. Vol. 46, no. 2, p. 81–98. [Dostopano 22 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=65757
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Linguistica
Skrajšan naslov:Linguistica
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
ISSN:0024-3922
COBISS.SI-ID:16075264 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:17.05.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Translati kot spoznavne entitete ali teorija naravnosti v kontekstu jezikovnih in psihosocialnih paradigem večjezikovnega sporazumevanja
Opis:Osrednja tema prispevka so naravni sistemi oz. teorija o kognitivnem sistemu (njegove komponente, dinamika), kot jo predlagajo sodobne spoznavne teorije (Langacker, 1999, Rickheit-Strohner 1993 in drugi). Teorija o ustroju in aktivnosti spoznavnega sistema pri človeku je uporabljena kot temelj za preverjanje skupnih (naravnih) lastnosti, ki si jih slednji deli še z drugimi naravnimi sistemi, zlasti z jezikom, ki je v prispevku obravnavan v posebnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja (prevajanje/tolmačenje slo-ne). Prikazan je tudi proces konfrontacije dveh teoretskih pristopov, ki najdeta skupno podmeno v opisovanju mehanizmov spoznavne (in/ali jezikovne) predelave informacij in kasnejšega ravnanja z njimi (sporočanje/sporazumevanje). Pri prvem gre za že omenjeno spoznavno teorijo, pri drugem pa za teorijo naravnosti, natančneje slovensko teorijo jezikovne naravnosti (STJN). Na mikrojezikovnem nivoju medjezikovne stičnosti (slo-nem prevodna besedila) je prikazano delovanje sistemske komponente uravnavanje, ki med drugim skrbi za to, da jezikovno univerzalni pojavi, kot so zaznamovanost (spoznavna in jezikovna) in pogostnost rabe delujejo sorazmerno neodvisno od značilnosti konkretnih sporočevalnih okoliščin (doživljajskega okvirja). V kontekstu medjezikovnega/medkulturnega pretoka jezikovnih informacij so seveda v ospredju še druge sistemske komponente, ki pa so se izkazale kot izjemno odvisne od širšega in ožjega doživljajskega okvirja (kulturemov, sporočevalnih modelov in konvencij, idr.).
Ključne besede:kognitivni sistemi, teorija jezikovne naravnosti, sporočevalni modeli, slovenščina, nemščina


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici