| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Das Worden-passiv als syntaktische Verstärkung im Deutschen
Avtorji:ID Teržan-Kopecky, Karmen (Avtor)
Datoteke:.pdf Linguistica_1990_Terzan-Kopecky_Das_Worden-passiv_als_syntaktische_Verstärkung_im_Deutschen.pdf (10,01 MB)
MD5: 3E8073F815A7A40B89A57EA249A4DA11
 
URL http://revije.ff.uni-lj.si/linguistica/article/view/5267
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:Zur Problematik des althochdeutschen und mittelhochdeutschen Passivs* Auf der frühesten Entwicklungsstufe, welche durch schriftliche Überlieferung belegt werden kann, d.h. in der althochdeutschen Zeit (Ahd.), wurde das Passiv mit Hilfsverben "sein" (ahd. uuesan/wesan) oder "werden", (ahd. uuerdhan/werdan) und dem Partizip II gebildet. Als altere Variante gilt die wesan-Periphrase; das Hilfsverbum werdan aber hat sich etwas spater, jedoch noch in der vorliterarischen Periode, aus dem urspriinglichen Aspektsystem losgelöst, urn sich im System der Genera Verbi zu integrieren, und hat schon im Althochdeutschen als eines der Hilfsverben zur Bildung des Passivs Fuss gefasst. (Nach z. B. OEberg 1907, Valentin 1986).
Ključne besede:Worden-Passiv, syntaktische Verstärkung, Deutsch
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:1990
Št. strani:str. 69-99
Številčenje:Letn. 30, št. 1
PID:20.500.12556/DKUM-65732 Novo okno
ISSN:0024-3922
UDK:811.11.01/.012:81'367
COBISS.SI-ID:2891524 Novo okno
ISSN pri članku:0024-3922
NUK URN:URN:SI:UM:DK:WKFLD6HX
Datum objave v DKUM:16.05.2017
Število ogledov:1278
Število prenosov:373
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
TERŽAN-KOPECKY, Karmen, 1990, Das Worden-passiv als syntaktische Verstärkung im Deutschen. Linguistica [na spletu]. 1990. Vol. 30, no. 1, p. 69–99. [Dostopano 22 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=65732
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Linguistica
Skrajšan naslov:Linguistica
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
ISSN:0024-3922
COBISS.SI-ID:16075264 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:16.05.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Trpnik z Worden kot skladenjska okrepitev v nemščini
Opis:Osnovni namen naloge je bil opazovati skladenjske spremembe (sistemsko okrepitev) in njeno vedenje na začetni stopnji razvoja (vendar nismo opazovali samega nastanka skladenjske spremembe). Pri tem smo ugotavljali, ali okoliščine ustrezajo zakonitostim, po katerih naj bi se v jeziku uveljavljale okrepitve. Skladenjsko okrepitev smo opazovali pri nemškem trpniku z worden, ki kot opisna zgradba ustreza definiciji okrepitev. Analizirali smo "Simplicissimusa", avtorja Hansa Jacoba von Grimmelshausena (17. stoletje). Nemški trpnik z worden se je v obdelanem jezikovnem gradivu, za razliko od trpnika brez worden in tvornika, signifikantno pogosteje pojavljal v odvisnem stavku kot v glavnem, v neednini kot v ednini, v konjunktivu kot v indikativu, s "težkimi" glagoli kot z "lahkimi" in s predložnim osebkom kot brez le-tega. Pogostnost krepkejših oblik ni bila statistično signifikantna v netrdilni obliki stavka in predpretekliku, v manj okrepljene zgradbe pa se je pogostnost prevesila le v netretji osebi (tod ustrezna delovna na- poved ni bila potrjena). Analiza kaže, da se je trpnik z worden v 87,5 % pojavljal v zapletenem okolju in s "težko" glavno glagolsko obliko pogosteje kot v manj zapletenem, to pa je v skladu z zakonitostmi, ki naj bi urejevale uveljavljanje krepkejših zgradb. Rezultati, dobljeni pri obdelavi izbranega jezikovnega gradiva, so pokazali, da lahko teorijo o jezikovnih spremembah, ki se pojavljajo in uveljavljajo kot sistemske okrepitve in sistemske ošibitve, razširimo tudi na skladnjo. Veljavnost teorije pa bi bilo treba potrditi še z raziskavami nadaljnjih skladenjskih sprememb (krepkejših in šibkejših zgradb), po možnosti v različnih jezikih.
Ključne besede:skladenjska zgradba, nemščina, trpnik


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici