Naslov: | Vpliv HMF-a na dolgoživost čebel v laboratorijskih pogojih |
---|
Avtorji: | ID Jurišić, Snežana (Avtor) ID Gregorc, Aleš (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | MAG_Jurisic_Snezana_2016.pdf (2,59 MB) MD5: 972F622FC82C1499F8B30705E93C348C
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Organizacija: | FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
|
---|
Opis: | V letu 2013 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije raziskovali vpliv organske spojine hydroxymethylfurfural (HMF) na dolgoživost delavk medonosne čebele Apis mellifera carnica v laboratorijskih pogojih. V raziskavi smo ugotovili, da zviševanje odmerka HMF-a, dodanega v osnovno čebeljo hrano (apifonda), ne kaže večja odstopanja v smrtnosti čebel do 15. dneva. Med 16. in 30. dnevom je smrtnost čebel postopoma naraščala glede na odmerke 100, 500, 1000 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde, in sicer pri vsakem višjem odmerku je bila stopnja preživetja krajša. . Negativen vpliv HMF-a se kaže tudi po 30 dnevu, kjer je pri najvišjem odmerku HMF-a skupina čebel živela zgolj še par dni, pri vsakem nižjem odmerku je bila stopnja preživetja čebel višja, zadnje čebele v kontrolni skupini pa so dočakale tudi do 45 dni. Hkrati smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med skupinami čebel glede na količino zaužite hrane pri odmerkih 100 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde. Raziskava kaže, da v prvih 7. dneh statističnih razlik ni bilo (p=0,245), oz. da so čebele brez večjih odstopanj enakomerno uživale hrano ne glede na višino odmerka HMF-a, primešanega v apifondo. Prisotnost okužbe Nosema spp. je tekom prvega poskusa bila zaznana v precej razpršenih količinah, v ponovitvi je bila zaznana zgolj občasno, pri poletnih čebelah pa ni bila zaznana, pri čem je upad oz. izguba spor Nosema spp. najverjetneje posledica odmiranja zimskih čebel iz prvega poskusa. S tehniko TUNEL smo ugotavljali celično smrt čebel, tretiranih z HMF-om. Iz histološke analize je razvidno, da je med 5. in 9. dnem opažena stagnacija v številu pozitivnih jeder, zaznan je celo upad v skupini z najvišjim odmerkom. Pri odmerku 500 mg HMF-a/kg apifonde je pri vsakem vzorčenju zaznano precej konstantno, in sicer visoko št. pozitivnih celic. Vrh okužbe je zabeležen 15. dan raziskave, pozneje sta zaznana bodisi stagnacija ali upad, zlasti pri najvišjem odmerku. |
---|
Ključne besede: | HMF, dolgoživost čebel, zavračanje hrane, celična smrt, Nosema spp. |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-63137  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:87FRWUA3 |
---|
Datum objave v DKUM: | 13.09.2016 |
---|
Število ogledov: | 2573 |
---|
Število prenosov: | 115 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FKBV
|
---|
:
|
JURIŠIĆ, Snežana, 2016, Vpliv HMF-a na dolgoživost čebel v laboratorijskih pogojih [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor. [Dostopano 29 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=63137
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |