Naslov: | OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK |
---|
Avtorji: | ID Ljami, Edina (Avtor) ID Taškar Beloglavec, Sabina (Mentor) Več o mentorju... |
Datoteke: | VS_Ljami_Edina_2016.pdf (736,75 KB) MD5: 67C98D33E55EB386919A04D403F5C970
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Delo diplomskega projekta/projektno delo |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
---|
Opis: | V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico.
V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%. |
---|
Ključne besede: | monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [E. Ljami] |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-62809 |
---|
UDK: | 336.77 |
---|
COBISS.SI-ID: | 12632860 |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:QGTTMXTP |
---|
Datum objave v DKUM: | 02.12.2016 |
---|
Število ogledov: | 1342 |
---|
Število prenosov: | 120 |
---|
Metapodatki: | |
---|
Področja: | EPF
|
---|
:
|
LJAMI, Edina, 2016, OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : E. Ljami. [Dostopano 7 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=62809
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: | |
---|
Iščem podobna dela...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |