| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Avtorji:ID Domanjko, Lidija (Avtor)
ID Korpič Horvat, Etelka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Domanjko_Lidija_2016.pdf (2,76 MB)
MD5: B6EE2CA34607B987E1960D129769B599
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015.
Ključne besede:Evropski socialni sklad, Evropska unija, proračun EU
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Domanjko]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-61096 Novo okno
UDK:331.07:331.108.2(043.3)
COBISS.SI-ID:5231403 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:NGNJLDOE
Datum objave v DKUM:18.11.2016
Število ogledov:1579
Število prenosov:182
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
DOMANJKO, Lidija, 2016, VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : L. Domanjko. [Dostopano 21 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=61096
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Nemški jezik (Avstrija)
Naslov:Einfluss der Verwendung der Mittel der Europӓischen Union für Beschӓftigung in der Republik Slowenien
Opis:In der Magisterarbeit erӧrtere ich die Tӓtigkeitdes Europäischen Sozialfonds, durch die die Mitgliedstaaten der Europäischen Union finanzielle Unterstützungfür die Investitionen in die Personalkrӓfte und die Verbesserung der Beschäftigung erhalten, infolgedessen aber auch Wettbewerbsfähigkeit und Wohlstand. Jeder EU-Mitgliedstaat bestimmt erhebliche Staatshaushaltsmittel für Arbeitslose. Angesichts der Finanz- und Wirtschaftskrise, die den größten Teil der erforschten Zeit dauerte, haben diese Ausgabendes Staatshaushalts auch die Haushaltsausgaben belastet, daher sind die Zuschüsse des Europäischen Sozialfonds ein wichtiges Finanzinstrument für die Beschäftigungspolitik. Die Magisterarbeitteilte ich in fünf Kapitel und erӧrterte sie multidisziplinärso, dass ich das Wissen aus verschiedenen Bereichen des Rechts verband. Im einleitenden Teil der Magisterarbeit identifizierteich das Problem des Forschungsgegenstands bzw. diebehandelten Themen, die Ziele der Aufgabe, den Arbeitsablauf und die Methoden der Arbeit. Im zweiten Kapitel stellte ich die Zusammensetzung und die Eigenschaften des EU-Haushalts. EU-Haushalt bestimmt die Höhe der Mittel, die jedes Jahr in den Haushalt eingesammelt werden und mit denen dann die zuständigen Behörden der EU verfügen. Ich analysierte die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013, die 2006 angenommen wurde, deren Priorität ist,die Förderung einer nachhaltigen Entwicklung und der Wettbewerbsfähigkeit. Die vorhergehende finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2004-2006 bedeutete für Slowenien Beginn des Lernens, wie EU-Mittel anzunehmen. Für die Durchsetzung der Mittel für die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013 ist es wichtig, dass alle Zahlungen an die Ausführende bis 31.12.2015 gezahlt sein mussten. Derzeit sind wir in der Umsetzungsphase der finanzielle Perspektive 2014-2020, für die dieFӧrderungsgrundlagedas Operationelle Programm 2014-2020 ist, das die Europäischen Kommission im Dezember 2014bestӓtigte. In diesem Kapitel behandelte ich auch die Entstehung und den Zweck der Tätigkeit des Europäischen Sozialfonds. In der Grundlage ist der Zweck der Kohäsionspolitik die Entwicklungskluft zwischen den Regionen zu überwinden bzw. eine ausgewogene regionale Entwicklung zu erreichen, die durch die Strukturfonds und den Kohäsionsfond umgesetzt wird. Ich erӧrterte ausführlich die Mittelforderung aus dem Europäischen Sozialfond in Slowenien. Im dritten Kapitel beschäftige ich mich mit dem Arbeitsmarkt und Beschäftigung in der EU und in Slowenien zwischen 2007 und 2014 bzw. 2015, jeweils nach Verfügbarkeit der Daten. Die Grundmaßnahmen der Beschäftigungspolitik sind in das nachhaltige Beschäftigungswachstum und die Verringerung der Arbeitslosigkeit gerichtet. Das Ziel, das sich die EU im Bereich der Beschäftigung setzte ist, bis Jahr 2020 75% Beschäftigung der aktiven Bevölkerung im Alter von 20 bis 64 Jahren zu erreichen. In jedem Fall ist das Wachstum der Beschäftigung und die Verringerung der Arbeitslosigkeit bzw. die Integration von Arbeitslosen in den Arbeitsmarkt eine der wichtigsten makroökonomischen Ziele der EU. Wegen des vergleichenden Überblicks untersuchte ich den Bereich von Mitteln aus dem Europäischen Sozialfond in der EU. Insbesondere hervorhob ichEU-Mitgliedstaat Österreich, weil es ein Nachbarland ist und weil Österreich während meiner Forschung eine der niedrigsten Arbeitslosenquoten hatte. Im vierten Kapitel stellte ich fest, wie die von der Republik Slowenien erworbenen Mittel aus dem Europäischen Sozialfond, die Beschäftigungspolitik der Arbeitslosen in Slowenien beeinträchtigen. Für den Zeitraum 2007-2015 erforschte ich, wie viele Menschen in den ESF-Programmen beteiligt waren, wie erfolgreich schlossen sie diese Programme abund wie viele von diesen Personen eine überprüfte Form der Ausbildung erhielten und sich tatsächlich beschäftigten. In diesem Kapitel der Magisterarbeit befasste ich mich ausschließlich mit den Programmen.
Ključne besede:Europäische Sozialfond, Europäische Union, EU- Haushalt


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici