Naslov: | Neprijavljena javna zborovanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo |
---|
Avtorji: | ID Pregl, Benjamin (Avtor) ID Lobnikar, Branko (Mentor) Več o mentorju... ID Viltužnik, Rafael (Komentor) |
Datoteke: | VS_Pregl_Benjamin_2016.pdf (2,14 MB) MD5: AD842810EFF0A872246D9BD6FD83419B
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
---|
Opis: | V diplomski nalogi smo raziskovali in opisovali pojav neorganiziranih javnih zbiranj, pri katerih niso javno znani organizatorji oz. odgovorne osebe in/ali niso prijavljena policiji ali upravni enoti.
Uvodoma smo v diplomski nalogi opisali zgodovino obvladovanja javnih zborovanj in kršitve zoper javni red in mir oziroma, kot so takrat rekli zoper javni red in pokoj. Prva sila, ki je bila specializirana prav za naloge notranje varnosti je bilo orožništvo, ki se je formiralo v 19. stoletju. Kasneje v nadaljevanju tega poglavja opišemo tudi delovanje milice.
V drugem poglavju nas je zanimal zakonski vidik množičnih zbiranj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih imamo: kot posamezni udeleženec javnega zborovanja, kot organizator, kot ponudnik varnostnih storitev, kot redar prostovoljec, kot policist.
Za obvladovanje varnostno tveganih situacij, kot so javna zbiranja z višjo stopnjo tveganja, se sme formirati Posebna policijska enota (enota na sklic). Ker pa ob množičnih zbiranjih načeloma število oddelkov oziroma mož ne more izenačiti število protestnikov, ki jih je potrebno obvladovati, za enoto veljajo dodatne zakonitosti, kot so posebne taktike postavitev in premikov oddelkov. Enota pa lahko uspešno deluje zgolj ob kvalitetnih in ažurnih operativnih podatkih, zato ta enota uporablja razne druge enote in sisteme za nadzor operativnega območja. Za vsak množični dogodek obstajajo predhodni signali iz okolja, ki napovedo določene pomembne lastnosti, ki jih bo imelo množično zborovanje, zato smo opisali sestavo varnostne ocene zbiranj.
Za množice velja, da jo sestavljajo posamezniki, ki pa ne delujejo kot posamezniki, vendar kot množica posameznikov z zmanjšano osebno zavestjo.
Kljub dokaj dobri raziskanosti tega področja, je v letu 2012 vstajništvo v Sloveniji zamajalo naše pojmovanje ali predstave o protestiranju, ki smo ga imeli ukoreninjenega nekje v naši podzavesti, saj je modelu poteka takšnih dogodkov bila pridana nova pomembna spremenljivka, to so socialna omrežja. V letih 2011 in naprej, so varnostne organizacije po svetu večinoma nepripravljene spoznavale moč vpliva socialnih omrežij na proteste. Čeprav se psihologija ali dinamika znotraj protestniške množice ni spremenila, se je spremenila hitrost in moč, ki jo imajo socialna omrežja na mobilizacijo velikega števila ljudi. Tako je ključno, kako prepoznati entitete na spletu, ki so pomembne za obvladovanje takšnih varnostnih dogodkov, saj samo tako lahko najdemo identiteto nekega stvarnega dogodka.
Ob tradicionalnih medijih se je pojavil nov način množične komunikacije, kjer je protagonist vsak posameznik, ki je član virtualne skupnosti. Socialna omrežja so tudi zaradi svoje narave širjenja objav naravni filter, kjer se novica, ki jo virtualna skupnost prepozna kot dobro, hitreje in bolj množično potencira kot pa novice, ki skupnosti niso po volji oziroma jih množična skupnost ne prepozna kot legitimne (viralnost objav). Če poenostavimo, gre za množično ljudsko cenzuro. S proučevanjem novic in raziskav o uporabi socialnih omrežij na protestih o preteklih protestih smo lahko opazili vzorec, kjer se poročanje medijev ni skladalo s predstavo množice o konkretnem dogajanju na protestih (upoštevati je potrebno tudi, da gre za množico pričevalcev o dogajanju). Množična pričevanja, ki jih povežejo socialna omrežja imajo za ljudi večjo legitimnost kot pa mediji, ki po mnenju mnogih delujejo pod vplivom raznih centrov moči. |
---|
Ključne besede: | javna zborovanja, javni red in mir, kršitve, varnost, policija, policijsko delo, diplomske naloge |
---|
Kraj izida: | [Ljubljana |
---|
Kraj izvedbe: | [Ljubljana |
---|
Založnik: | B. Pregl] |
---|
Leto izida: | 2016 |
---|
Leto izvedbe: | 2016 |
---|
Št. strani: | 124 str. |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-60106 |
---|
UDK: | 351.741:351.75(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 3250666 |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:ODAU6UX8 |
---|
Datum objave v DKUM: | 29.11.2016 |
---|
Število ogledov: | 1536 |
---|
Število prenosov: | 147 |
---|
Metapodatki: | |
---|
Področja: | FVV
|
---|
:
|
PREGL, Benjamin, 2016, Neprijavljena javna zborovanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : B. Pregl. [Dostopano 20 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=60106
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: | |
---|
Iščem podobna dela...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |