Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali uporabite sodobnejši brskalnik.
|
|
SLO
|
ENG
|
Piškotki in zasebnost
DKUM
EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
FE - Fakulteta za energetiko
FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
FF - Filozofska fakulteta
FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
FL - Fakulteta za logistiko
FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
FOV - Fakulteta za organizacijske vede
FS - Fakulteta za strojništvo
FT - Fakulteta za turizem
FVV - Fakulteta za varnostne vede
FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
MF - Medicinska fakulteta
PEF - Pedagoška fakulteta
PF - Pravna fakulteta
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
UM - Univerza v Mariboru
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
COBISS
Ekonomsko poslovna fakulteta
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za varnostne vede
Fakulteta za zdravstvene vede
Knjižnica tehniških fakultet
Medicinska fakulteta
Miklošičeva knjižnica - FPNM
Pravna fakulteta
Univerzitetna knjižnica Maribor
Večja pisava
|
Manjša pisava
Uvodnik
Iskanje
Brskanje
Oddaja dela
Za študente
Za zaposlene
Statistika
Prijava
Prva stran
>
Izpis gradiva
Izpis gradiva
Naslov:
VPLIV REDČENJA GROZDJA NA KAKOVOST PRIDELKA PRI SORTAH 'ŠIPON' IN 'RENSKI RIZLING'
Avtorji:
ID
Ozmec, Maja
(Avtor)
ID
Vršič, Stanislav
(Mentor)
Več o mentorju...
Datoteke:
VS_Ozmec_Maja_2016.pdf
(787,24 KB)
MD5: D96704FF773E2112E885EB0AEBFB50FC
Jezik:
Slovenski jezik
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Organizacija:
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:
V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Ključne besede:
vinska trta
,
redčenje grozdja
,
'Šipon'
,
'Renski rizling'
Kraj izida:
Maribor
Leto izida:
2016
PID:
20.500.12556/DKUM-59943
NUK URN:
URN:SI:UM:DK:VVW96JCD
Datum objave v DKUM:
07.10.2016
Število ogledov:
1484
Število prenosov:
91
Metapodatki:
Področja:
FKBV
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
OZMEC, Maja, 2016,
VPLIV REDČENJA GROZDJA NA KAKOVOST PRIDELKA PRI SORTAH „ŠIPON“ IN „RENSKI RIZLING“
[na spletu]. Diplomsko delo. Maribor. [Dostopano 7 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=59943
Kopiraj citat
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:
Ocenjevanje je dovoljeno samo
prijavljenim
uporabnikom.
Objavi na:
Podobna dela iz repozitorija:
Muons in air showers at the Pierre Auger Observatory
Auger highlights
Highlights from the Pierre Auger Observatory
Results from the Pierre Auger Observatory
Direct measurement of the muonic content of extensive air showersbetween 2 x 10[sup]17 and 2 x 10[sup]18 eV at the Pierre Auger Observatory
Podobna dela iz ostalih repozitorijev:
Ni podobnih del
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.
Sekundarni jezik
Jezik:
Nemški jezik
Naslov:
Einfluss der Traubenausdünnung auf die Ertragqualität in den Sorten 'Furmint' und 'Rheinriesling'
Opis:
In den Jahren 2002 und 2003 wurden bei den Sorten 'Furmint' und 'Rheinriesling' an den Standorten Litmerk und Kajžar im Weinbaugebiet Ljutomer-Ormož die Auswirkungen von Traubenausdünnung, auf Ertragsqualität untersucht. Der Versuch wurde nach der Methode des lateinischen Quadrats mit fünf Wiederholungen durchgeführt: K (Kontrolle ohne Ausdünnung), A (Entfernung jeder dritten Traube auf dem Trieb und aller Nebentrauben), B (nur eine Traube auf dem Trieb bleibt übrig). Die Ausdünnung wurde in zwei unterschiedlichen Zeiträumen durchgeführt: T1 (drei Wochen nach der Vollblüte) und T2 (vor dem Weichwerden der Beeren). Im Jahr 2002 war das Traubengewicht der Sorte 'Furmint' durch die Behandlung AT1 und BT1 geringer im Vergleich zur Kontrolle. Im Jahr 2003 war die Masse der Trauben bei der Behandlung AT2 größer im Vergleich zur AT1 und BT1. Die Traubenausdünnung bei der Rebsorte 'Rheinriesling' hatte im Jahr 2002 keine Auswirkungen auf das Gewicht der Trauben, jedoch war im Jahr 2003 das Traubengewicht geringer beim ersten Ausdünnungtermin (p ≤ 0,05). Bei den Rebsorten 'Rheinriesling' (2002, 2003) und 'Furmint' (2003) konnte kein Einfluss auf die Parameters der Traubenqualität nachgewiesen werden. Es wurde festgestellt, dass die Traubenausdünnung im Jahr 2002 (durch AT1 und AT2 sowie BT2) bei der Sorte 'Furmint' Auswirkungen auf einen höheren Zuckergehalt im Vergleich zur Kontrolle hatte (p ≤ 0,05). Im Jahr 2003 hat die Ausdünnung die Traubenqualität nicht beeinflusst. Sie hatte weder Auswirkungen auf die Zunahme des 100-Beerengewichts noch auf die Anzahl der Kerne in 100 Beeren. Im Jahr 2003 wurden bei den beiden Sorten ein geringer Gehalt an titrierbaren Gesamtsäure, sowie ein höherer pH-Wert (Einfluss des Jahrgangs) als im Jahr zuvor verzeichnet.
Ključne besede:
Weinrebe
,
Traubenausdünnung
,
'Furmint'
,
'Rheinriesling'
Komentarji
Dodaj komentar
Za komentiranje se morate
prijaviti
.
Komentarji (0)
0 - 0 / 0
Ni komentarjev!
Nazaj