SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Avtorji:Meznarič, Marija (Avtor)
Kaligarič, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Škornik, Sonja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf EDOK_Meznaric_Marija_2016.pdf (6,14 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede:CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Leto izida:2016
Založnik:M. Meznarič]
Izvor:[Maribor
UDK:581.526:574.2(282.243.741)(043.3)
COBISS_ID:22692872 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:426
Število prenosov:68
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Species turnover and shifts in plant functional traits in a primary succession on river gravel bars
Opis:Gravel bars are riverside or central river deposits, created and constantly altered by the river's current. Morphologically heterogeneous and dynamic environment of gravel bars enabled the development of various habitats and great diversity of species and groups. In this dissertation research, we wanted to contribute to the understanding of the primary environmental parameters that affect the gravel bar’s vegetation in the case of primary succession. Our goals, set in the research, referred to studying the species turnover through individual studies in the primary succession (changes in the composition of plant species through time), as to the changes in ecological plant strategies / changes in plant functional traits, inhabiting the gravel bars. We have used and compared the results of two methods: permanent plot and chronosequence (space for time substitution). The data of vegetation and environmental parameters was sampled on 29 gravel bars of central Drava (chronosequence, N = 143) and the artificially lowered gravel bar at Borl (permanent plots, N=442), from 2005 to 2011. We have discovered 211 plant species in 565 researched plots. Species analysis in relation to habitat preference produced the following shares: ruderal habitats (55.5 %), followed by forrest/bush (13.7 %), grassland (11.4 %), water/riverside habitats (10.9 %), and indifferent species (8.5 %). Indirect (PCA, DCA) and direct (RDA, CCA) methods of gradient analysis demonstrated the floral diversity of researched plots, determining that the chronosequence method cannot substitute the method of permanent plots when detecting specie turnovers in the primary succession on gravel bar habitats. Specie constitutions of equally old stages of plant groups on gravel bars are differentiated by the diverse local environmental parameters; thus not being possible to determine the specie constitution from the age of the vegetation constitution alone. The most prevalent environmental attributes explaining the differences in vegetation prove to be primarily – the height of the gravel bar and secondly – soil composition (ratio between gravel, sand and silt). We were also discovering shifts in the ecological strategies of plants through individual stages of primary succession, based on 15 morphologically-functional signs and the CSR primary strategy model. The CR strategy of competitive ruderals dominated (42.1 %). We have found disturbance and competitiveness to be the two deciding factors in habitation forming on gravel bars, while stress being of low relevance. While monitoring the primary succession, we have determined that the initial CR marks (the first phases of succession) make a shift in the C component. We can correlate the mentioned mark changes to the decreasing effect of flood disorders to the gravel bar and sediment deposition, which increases the supply of nutrients in the substrate and decreases (silt, sand) the effect of water shortages (stress) in the ground. A significant requirement for the preservation of biotic richness is the preservation of natural river dynamics, typically severely altered by human intervention in riverside ecosystems. Gravel bars represent one of the most endangered landscape elements. Research of the primary succession process in correlation with various environmental parameters is not only important for its’ contribution to the understanding of fundamental environmental processes taking place in the environment, but also for being able to predict the consequences of human interference in these habitats and planning of measures to take in order to prevent or reduce these consequences.
Ključne besede:CSR plant strategies, invasive plant species, vegetation, multivariate analyses, plant species richness, permanent plots, chronosequences, Drava river, plant functional traits, primary succession, species turnover, river gravel bars


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici