| Naslov: | EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV |
|---|
| Avtorji: | ID Naglič, Nina (Avtor)
ID Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Naglic_Nina_2015.pdf (1,28 MB)
MD5: 8596C45A2C62AF7A5074853F5028B755
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | PF - Pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino.
Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga. |
|---|
| Ključne besede: | Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [N. Naglič] |
|---|
| Leto izida: | 2015 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-55237 |
|---|
| UDK: | 346.544.4(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 5033003 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:NZTCXJ0B |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 25.03.2016 |
|---|
| Število ogledov: | 1659 |
|---|
| Število prenosov: | 215 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | PF
|
|---|
|
:
|
NAGLIČ, Nina, 2015, EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : N. Naglič. [Dostopano 13 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=55237
|
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
