Naslov: | Samo-organizacija procesov informacijskih storitev |
---|
Avtorji: | ID Kopina, Mitja (Avtor) ID Bobek, Samo (Mentor) Več o mentorju...  ID Potočan, Vojko (Komentor) |
Datoteke: | DOK_Kopina_Dmitriy_2020.pdf (3,61 MB) MD5: 7A41C0ADDC008E679EA35A9A2FAF913F
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
---|
Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
---|
Opis: | Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe.
Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah. |
---|
Ključne besede: | samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | D. Kopina |
---|
Leto izida: | 2018 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-48120  |
---|
UDK: | 005.4 |
---|
COBISS.SI-ID: | 13568796  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:GXJ6HJTM |
---|
Datum objave v DKUM: | 31.01.2020 |
---|
Število ogledov: | 2532 |
---|
Število prenosov: | 283 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | EPF
|
---|
:
|
KOPINA, Mitja, 2018, Samo-organizacija procesov informacijskih storitev [na spletu]. Doktorska disertacija. Maribor : D. Kopina. [Dostopano 15 marec 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=48120
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Iščem podobna dela... 
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |