| Opis: | V svojem diplomskem delu se bom ukvarjala z raziskavo vljudnosti pri izrekanju zahtev, kar pomeni, da bom poskušala nakazati na oblikovanje različnih strategij vljudnosti in posrednosti pri izrekanju zahtev. Hkrati bom preučila razvoj jezikovnega vedenja, na katerega vplivajo družbeni dejavniki. Na primer, če potrebujem svinčnik, bom zanj drugače prosila profesorja, drugače neznanca in drugače, če bo šlo za prijatelja. Jezikovni ukrep se razlikuje od kulture do kulture. Glede na uresničitev govornega dejanja – kako prosimo, kako nekoga zavrnemo, kako prosimo odpuščanja, itd. – lahko ugotovim, da na vse to ne vplivajo samo sociopragmatični dejavniki, ampak tudi predpisi različnih kultur, v katerih se izvajajo te dejavnosti (Szili 2004: 99, prevedla Manuela Sabo). Kako se to dogaja? Različni člani različnih kultur lahko isto situacijo različno presodijo, različno se lahko obnašajo in drugače lahko razdelijo socialne vloge med osebe, glede na različne položaje. Možno je tudi, da v eni kulturi v istem položaju isto govorno dejanje v vizualizacijski strategiji zahteva blažjo ali močnejšo različico kot v drugačni kulturi.
V prvem delu diplomske naloge bom predstavila pragmatiko govornih dejanj, njen pomen in razvoj. Vključila ter nakazala bom pomembnost J. L. Austina in Searle v pragmatiki, hkrati se bom ukvarjala z vljudnostjo ter nakazala, kako se kaže to med kulturami. Ukvarjala se bom tudi s posrednostjo pri izrekanju zahtev, ter nakazala, kako se posrednost kaže na področju Pomurja v govoru madžarske manjšine, ki uporablja madžarščino kot materni jezik v primerjavi z dosedanjimi raziskavami na Madžarskem. V empiričnem delu bom predstavila podrobno, v tabelah in z grafi ponazorjeno, svojo raziskavo, izvedeno v Pomurju med madžarsko govorečimi ljudmi. Poskusila bom najti odgovore, zakaj pride do različnosti v izrekanju zahtev v govoru med Madžari in madžarsko manjšino v Pomurju, ter preučila morebiten vpliv slovenskega jezika na govor madžarske manjšine v Pomurju.
Cilj in namen naloge je, da razkrijem, kako se uresničuje teorija govornih dejanj v govoru madžarske manjšine v Pomurju ter v govoru Madžarov na Madžarskem v standardnem jeziku, predvsem v pragmatiki vljudnosti. Jasno je, da prihaja do razlik pri uporabi zunanjih in notranjih kontekstualnih dejavnikov, razvijajo se različne strategije, kar bodo pokazali rezultati moje raziskave. Prav tako domnevam, da vedenje ene jezikovne skupnosti ni opredeljeno zaradi tradicije družbenih pravil in pričakovanj, temveč tudi zaradi jezikovne posebnosti, torej nabora orodij, ki so na voljo govorniku med komunikacijo. V svoji diplomski nalogi bom podrobneje preučila uporabo madžarskega jezika madžarske manjšine v Pomurju, kako se v jeziku različnih dvojezičnih madžarskih vaseh kaže teorija govornih dejanj, in če obstaja kakšna razlika v jeziku med temi vasmi.
V diplomski nalogi želim doseči naslednje cilje:
• preučiti razlike med govorcem in poslušalcem glede na socialno vlogo ter ugotoviti, če obstaja razlika med zahtevami otrok in odraslih;
• ugotoviti, ali obstaja kakšna razlika med zunanjimi družbenimi dejavniki in strategijami v odnosu otrok–odrasel;
• ugtoviti, kakšne razlike lahko opazimo pri izvedbi govornih dejanj v madžarsko jezikovni različici Pomurja in v standardnem jeziku na Madžarskem;
V raziskavi bom uporabila diskurzivno dopolnilno anketo. Podanih bo šest situacij, vsaka situacija bo na kratko opisana, točno bom navedla zunanje in notranje kontekstualne dejavnike. Anketiranec bo moral svojega poslušalca prositi za določeno dejanje. V vseh šestih situacijah bom vključila vse dejavnike, ki lahko resno vplivajo na pričakovane razmere govornih dejanj, tako bom namerno oblikovala zunanje in notranje kontekstualne dejavnike. K zunanjim dejavnikom spadajo socialna vloga med partnerji, družbeni odnosi do partnerjev, medtem ko k notranjim dejavnikom prištevamo stopnjo zahteve pri izpolnjevanju (Szili 2004: 99, prevedla Manuela Sabo). Socialna vloga v anketi s |
|---|
