Naslov: | ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH |
---|
Avtorji: | ID Dečman Dobrnjič, Olga (Avtor) ID Pagon, Milan (Mentor) Več o mentorju...  ID Pšunder, Majda (Komentor) |
Datoteke: | DR_Decman_Dobrnjic_Olga_2012.pdf (2,41 MB) MD5: 2A08D70718482C9A79188578F1BC5654 PID: 20.500.12556/dkum/29748251-0a93-421d-a053-0fb66e4c61d0
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Doktorska disertacija |
---|
Organizacija: | FOV - Fakulteta za organizacijske vede
|
---|
Opis: | V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov.
Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki.
Ugotovili smo, |
---|
Ključne besede: | organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Leto izida: | 2012 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-21946  |
---|
COBISS.SI-ID: | 260687104  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:IJIMXWTL |
---|
Datum objave v DKUM: | 06.03.2012 |
---|
Število ogledov: | 3393 |
---|
Število prenosov: | 347 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FOV
|
---|
:
|
DEČMAN DOBRNJIČ, Olga, 2012, ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH [na spletu]. Doktorska disertacija. Maribor. [Dostopano 23 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=21946
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |