Naslov: | PRIMERJAVA ČELJUSTI PRI DVEH VRSTAH EVROPSKIH VOLKCEV (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) |
---|
Avtorji: | ID Knehtl, Miha (Avtor) ID Devetak, Dušan (Mentor) Več o mentorju... |
Datoteke: | UNI_Knehtl_Miha_2011.pdf (5,12 MB) MD5: 9F2E7999DE974F5A1D647A21C446F025 PID: 20.500.12556/dkum/ef2b6a8d-e80f-4996-af92-73efe6457a90
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
|
---|
Opis: | V diplomskem delu smo proučevali in med seboj primerjali morfološke značilnosti čeljusti ličink dveh vrst volkcev (Myrmeleon formicarius in Neuroleon microstenus), ki se poslužujeta različnih strategij plenjenja. Volkci vrste Myrmeleon formicarius, kot predstavniki lijakarskih volkcev, v peščeno podlago gradijo lijakaste pasti, v katere se ujame žrtev. Pri gradnji lijaka si pomagajo z dorzalno površino glave, s ščetinami, ki izraščajo iz roba glavine kapsule, s čeljustmi in čeljustnimi ščetinami. Volkci vrste Neuroleon microstenus takšnih lijakov ne gradijo, temveč zakopani v substrat prežijo na plen. Za razliko od nelijakarjev lijakarji svojih čeljusti torej ne uporabljajo le za to, da zagrabijo in izsesajo svoj plen, temveč tudi za samo izgradnjo lijaka. Iz tega izhaja naša domneva, da so volkci lijakarji tekom evolucije razvili čeljusti s številčnejšimi, daljšimi in bolj gosto nameščenimi ščetinami, kar je povečalo skupno površino, s katero lahko zajamejo substrat. To smo skušali z našo raziskavi tudi potrditi. Meritve so potekale na posušenih in v alkoholu konzerviranih ličinkah v tretjem larvalnem stadiju. Fotografirane vzorce smo obdelali s programsko opremo EclipseNet. Rezultati so pokazali, da so pri lijakarju čeljustne ščetine številnejše in je razdalja med njimi oz. med njimi in zobci krajša kot pri nelijakarju. Na obeh straneh čeljusti segajo ščetine pri lijakarju tudi višje proti konici čeljusti kot pri nelijakarju. Posledica tega je, da je pri lijakarju skupna površina, s katero lahko ličinka volkca zajame substrat, večja kot pri nelijakarju. Izračun razmerja med površino čeljusti vključno s ščetinami in površino čeljusti brez ščetin je pokazal, da je omenjeno razmerje večje pri lijakarju, kar pomeni, da pri le-tem večji delež k skupni zajemalni površini čeljusti prispevajo ščetine kot pri nelijakarju. |
---|
Ključne besede: | volkci, morfologija, čeljusti, predatorsko vedenje, Neuroptera, Myrmeleontidae. |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [M. Knehtl] |
---|
Leto izida: | 2011 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-20784 |
---|
UDK: | 57/59(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 18715144 |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:LBXFK5OO |
---|
Datum objave v DKUM: | 26.10.2011 |
---|
Število ogledov: | 2454 |
---|
Število prenosov: | 202 |
---|
Metapodatki: | |
---|
Področja: | FF FNM
|
---|
:
|
KNEHTL, Miha, 2011, PRIMERJAVA ČELJUSTI PRI DVEH VRSTAH EVROPSKIH VOLKCEV (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : M. Knehtl. [Dostopano 22 januar 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=20784
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: | |
---|
Iščem podobna dela...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |