| Naslov: | UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA |
|---|
| Avtorji: | ID Bohorč, Mihael (Avtor)
ID Teržan-Kopecky, Karmen (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  UNI_Bohorc_Mihael_2010.pdf (1,54 MB)
MD5: 9A3BBE57F409C6FC90670A1FE2521147
PID: 20.500.12556/dkum/d2f33d91-1755-4e37-8656-6610638d9bd9
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku.
Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja.
Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja.
Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo.
V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili. |
|---|
| Ključne besede: | učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Bohorč] |
|---|
| Leto izida: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-15087 |
|---|
| UDK: | 811.112.2(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 17916936 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:HOPIUBZT |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 21.10.2010 |
|---|
| Število ogledov: | 3442 |
|---|
| Število prenosov: | 191 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
BOHORČ, Mihael, 2010, UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : M. Bohorč. [Dostopano 22 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=15087
|
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
