| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Avtorji:Bohorč, Mihael (Avtor)
Teržan-Kopecky, Karmen (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Bohorc_Mihael_2010.pdf (1,54 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Ključne besede:učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Leto izida:2010
Založnik:[M. Bohorč]
Izvor:Maribor
UDK:811.112.2(043.2)
COBISS_ID:17916936 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HOPIUBZT
Število ogledov:2447
Število prenosov:107
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:FOREIGN LANGUAGE LEARNING: COMPARISON OF THE GERMAN WITH THE SLOVENIAN MOTHER LANGUAGE - VERBAL KATEGORIES FROM PSYCHOLINGUISTIC PERSPECTIVE
Opis:In der Diplomarbeit werden die Theorie von Piaget und Kohlberg und die Theorie über die Komplexität der Gegenwart im Unterschied der Nichtgegenwart als Verbalkategorien dargestellt. Weiter haben wir festgestellt, inwieweit sich diese Theorien in der Praxis bestätigen. Außerdem haben wir bei den Verbalkategorien (Tempus, Konjugation, Reihenfolge der verbalen Elemente) den Schwierigkeitsgrad festgestellt. Das haben wir mit Hilfe des Experiments erforscht, in dem die Schüler aus der achten Klasse der Grundschule OŠ Rače und des dritten Jahrgangs des Technischen Gymnasiums ŠC Krško-Sevnica mitgemacht haben. Das Experiment bestand aus zwei Teilen, aus Typ 1 und Typ 2. Typ 1 beinhaltet zahlreiche Aufgaben für verschiedene Tempusformen, Typ 2 beinhaltet jedoch Aufgaben mit bestimmten Themen, wobei die Schüler möglichst viel in entsprechend ausgewälten Tempusform schreiben sollten. Damit wir den Vergleich der deutschen Sprache mit der slowenischen Muttersprache festgestellt haben, haben die Schüler die Aufgaben so in slowenischer Muttersprache wie auch in deutscher Sprache gelöst. Die Schüler, die beim Experiment mitgemacht haben, gehören in die letzte mentale Entwicklungsstufe von Piaget und Kohlberg. In diesem Stadium sind die Schüler fähig selbstständig ihre eigenen Entscheidungen zu treffen, was sich auch beim Aufgabenlösen gezeigt hat. Die Schüler gaben sich beim Aufgabenlösen nicht genug Mühe, denn sie waren nicht motiviert genug und deshalb waren die Resultate etwas schlechter, als sie sein könnten. Einige Aufgaben haben die Schüler gar nicht gelöst und bei den anderen, die sie jedoch gelöst haben, haben sie auf Grund von Desinteresse viel mehr Fehler gemacht. Tatsächlich haben die Schüler ihre eigenen Fähigkeiten und ihr eigenes Wissen nicht gezeigt. Was das Beobachten der Verbalkategorien anbelangt (Tempus, Konjugation, Reihenfolge der verbalen Elemente), haben die Gymnasiasten bei Aufgaben in deutscher Sprache die wenigsten Fehler bei der Kategorie Tempus und die meisten Fehler bei den Kategorien Konjugation und Reihenfolge der verbalen Elemente gemacht. Beim Aufgabenlösen in slowenischer Sprache gab es bei den Gymnasiasten die wenigsten Fehler bei der Kategorie Reihenfolge der verbalen Elemente und die meisten Fehler bei den Kategorien Tempus und Konjugation. Die Grundschüler haben die meisten Fehler bei den Aufgaben in slowenischer Sprache bei der Kategorie Konjugation gemacht und die wenigsten bei der Kategorie Tempus. Bei den Aufgaben in deutscher Sprache haben die Grundschüler die wenigsten Fehler bei der Kategorie Tempus und die meisten Fehler bei der Kategorie Konjugation gemacht. So haben diese drei Verbalkategorien verschiedene Schwierigkeitsgrade und die Fehler hängen vom Schwierigkeitsgrad ab. Mehr Fehler gab es bei der Kategorie mit höherem Schwierigkeitsgrad. Bei den Aufgaben in deutscher Sprache ist der Schwierigkeitsgrad bei der Kategorie Konjugation am höchsten und bei der Kategorie Tempus am niedrigsten. Auch bei den Aufgaben in slowenischer Sprache ist der höchste Schwierigkeitsgrad bei der Kategorie Konjugation. Bei den Kategorien Tempus und die Reihenfolge der verbalen Elemente ist der Schwierigkeitsgrad am niedrigsten. Bei der Komplexität der Tempusformen haben wir mit der Analyse festgestellt, dass von allen Tempusformen das Präsens am wenigsten markiert ist, etwas höhere Markiertheitsgrade zeigt das Futur und am markiertesten sind das Perfekt und das Präteritum bzw. die Vergangenheitsformen sowohl in der slowenischen wie auch in der deutschen Sprache. Daraus folgt, dass das Perfekt und das Präteritum bzw. die Vergangenheitsformen komplexer sind als das Präsens und das Futur. Das Futur als Nichtgegenwart ist weniger markiert als das Perfekt und das Präteritum bzw. die Vergangenheitsformen, denn die Form ist auffälliger und leichter erkennbar und es hat eine entsprechende formale Markiertheit. Mit diesen Feststellungen können wir die Theorie über die Komplexität der Gegenwart im Unterschied zur Nichtgegenwart bestätigen. In der Hypothese haben
Ključne besede:Fremdsprachenlernen, Verbalkategorie, Experiment, Komplexität, Entwicklungsstufe


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici