| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Zaplembe premoženja na Koroškem po drugi svetovni vojni
Avtorji:ID Pečolar, Nina (Avtor)
ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kladnik, Tomaž (Komentor)
Datoteke:.pdf UNI_Pecolar_Nina_2010.pdf (1,10 MB)
MD5: 58DA72252349DC986C18CD481ACED2A0
PID: 20.500.12556/dkum/f4c001e5-d970-4390-88fd-ebfdbece9ad9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede:zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Kraj izida:Maribor
Založnik:[N. Pečolar]
Leto izida:2010
PID:20.500.12556/DKUM-13224 Novo okno
UDK:93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:17487368 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:4RIWPJ51
Datum objave v DKUM:19.03.2010
Število ogledov:4287
Število prenosov:418
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
PEČOLAR, Nina, 2010, Zaplembe premoženja na Koroškem po drugi svetovni vojni [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : N. Pečolar. [Dostopano 20 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=13224
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Confiscations of properties on Koroška after the second world war
Opis:Confiscations of properties are one of the most important questions of Slovenian postwar history and are necessary if we want to understand the revolutionary changes after second world war. These confiscations help us with the question how private property became social property. Confiscations are one of the worst kinds of repression, which was implemented by the comunist authority, because people did not get any compsenation for thier properties. Victims of confiscations, from both, nacist and communist goverments, were industrials, traders, craftmen and farmers. The nacists tried to destroy slovenian economy, while communists tried to destroy the private sector and make every property social. The majority of during the war and postwar confiscations were adressed to so called »national enemies«, people who were accused of having worked with the occupier and working against the national liberation movement. After the war, courts of national honour started working in Jugoslavija and they were judging those who were working with the occupier. Their jurisdiction were criminal acts such as political, cultural, legal, economical or any other relationship with the occupier. They also judged making excuses for the occupier, working against NOB (national liberation movement). Penalties that were given by these courts were the loss of national honour, loss of the right to vote, forced labor, loss of freedom and partial or full confiscation of the property. If cases or criminal acts were bigger, such as avoiding mobilisation, working against the military authority, false personal information, they had to be handed over to military court.
Ključne besede:confiscation of the property, private property, social property, communist authority, loss of freedom, loss of civil rights, hard forced work.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici