Naslov: | Zaplembe premoženja na Koroškem po drugi svetovni vojni |
---|
Avtorji: | ID Pečolar, Nina (Avtor) ID Friš, Darko (Mentor) Več o mentorju...  ID Kladnik, Tomaž (Komentor) |
Datoteke: | UNI_Pecolar_Nina_2010.pdf (1,10 MB) MD5: 58DA72252349DC986C18CD481ACED2A0 PID: 20.500.12556/dkum/f4c001e5-d970-4390-88fd-ebfdbece9ad9
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
---|
Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
---|
Opis: | Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji.
V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd |
---|
Ključne besede: | zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo. |
---|
Kraj izida: | Maribor |
---|
Založnik: | [N. Pečolar] |
---|
Leto izida: | 2010 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-13224  |
---|
UDK: | 93/94(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 17487368  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:4RIWPJ51 |
---|
Datum objave v DKUM: | 19.03.2010 |
---|
Število ogledov: | 4287 |
---|
Število prenosov: | 418 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
Področja: | FF
|
---|
:
|
PEČOLAR, Nina, 2010, Zaplembe premoženja na Koroškem po drugi svetovni vojni [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : N. Pečolar. [Dostopano 20 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=13224
Kopiraj citat |
---|
| | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |