Title: | Iz verig v svobodo: pravni položaj sužnjev v ZDA pred in po osvoboditvi : magistrsko delo |
---|
Authors: | ID Kaučič, Jan (Author) ID Holcman, Borut (Mentor) More about this mentor...  |
Files: | MAG_Kaucic_Jan_2024.pdf (812,81 KB) MD5: 3236E143BF4EB4EA65258F006796FADF
MAG_Kaucic_Jan_2024.zip (337,63 KB) MD5: 8BDBEB5A58CA9E4464A6986D4BEF0FE0
|
---|
Language: | Slovenian |
---|
Work type: | Master's thesis/paper |
---|
Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
---|
Organization: | PF - Faculty of Law
|
---|
Abstract: | Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki
bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot
premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje.
Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške
civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je
suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št.
V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V
obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila
družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega
gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja.
V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do
transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila
na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene
strukture tako v Afriki kot v Ameriki.
S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo
postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za
njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je
formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi
omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj.
Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po
njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice
suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter
njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in
zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k
njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz
sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov,
ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen
magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so
oblikovali samo ameriško družbo. |
---|
Keywords: | suženjstvo, državljanska vojna, abolicionízem, suženjski kodeksi, Ustava
Združenih držav Amerike, Afroameričani, rasna diskriminacija |
---|
Place of publishing: | Maribor |
---|
Place of performance: | Maribor |
---|
Publisher: | J. Kaučič |
---|
Year of publishing: | 2024 |
---|
Number of pages: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (79 str.)) |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-89296  |
---|
UDC: | 341.231.3(043.3) |
---|
COBISS.SI-ID: | 201499651  |
---|
Publication date in DKUM: | 11.07.2024 |
---|
Views: | 130 |
---|
Downloads: | 69 |
---|
Metadata: |  |
---|
Categories: | PF
|
---|
:
|
KAUČIČ, Jan, 2024, Iz verig v svobodo: pravni položaj sužnjev v ZDA pred in po osvoboditvi : magistrsko delo [online]. Master’s thesis. Maribor : J. Kaučič. [Accessed 22 April 2025]. Retrieved from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=89296
Copy citation |
---|
| | | Average score: | (0 votes) |
---|
Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
---|
Share: |  |
---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |