| Abstract: | V tem diplomskem delu je turistični kraj Moravske Toplice analiziran s pomočjo jezikovne pokrajine, v angleščini Linguistic Landscape. Jezikovna pokrajina je raziskava na različnih področjih, kot so geografija, antropologija in jezikoslovje. Ta razmeroma nov pojav analizira rabo jezika v javnem prostoru, bodisi na oglasnih panojih, reklamnih ali drugih napisih. Vse posnete fotografije znakov se analizirajo posamično in razdelijo v posebne kategorije. To temo smo izbrali, ker nas je zanimalo, kako pogosto se v javnem prostoru omenjenega kraja uporablja nemščina in tudi drugi tuji jeziki. V teoretičnem delu podrobneje opredelimo, kaj je jezikovna krajina, kako se uporablja in kakšen je njen namen. Razloženi so pojmi turizem, zdraviliški turizem in razvoj le-tega v Moravskih Toplicah, predstavljeno pa je tudi omenjeno turistično središče in njegova okolica. Zdraviliški turizem se je v Moravskih Toplicah začel razvijat že v začetku 60. let 19. stoletja. V teh letih so namreč prebivalci odkrili učinke termo-mineralne vode, katera igra največjo vlogo. S tem odkritjem se je začel ta zdraviliški kraj skozi leta razvijati do stopnje kot ga poznamo danes.
Ta kraj ni znan le pri domačih, slovenskih turistih, ampak tudi pri tujih turistih. Največji delež tujih turistov predstavljajo turisti iz nemško govorečega prostora.
Cilj tega diplomskega dela je bil ugotoviti prevladujoči(e) tuji(e) jezik(e). Pri tujih jezikih smo se osredotočili na nemščino, saj smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se ta jezik uporablja. Zanimalo nas je, ali je ta podatek nizek ali ustrezen. Turizem je glavni dejavnik, na katerega se opiramo pri pojasnjevanju uporabe tujih jezikov. Uporaba tujega jezika prispeva k temu, da se tuji turisti bolje počutijo v našem kraju. Baza podatkov vsebuje skupno 210 fotografij, posnetih v obdobju od 8. 4. do 10. 4. 2023 v omenjenem turističnem kraju.
Pri analizi fotografij se je izkazalo, da so bili vsi napisi v slovenščini, najpogosteje uporabljen tuji jezik pa je bila nemščina. Vendar ta ni presegala polovice vseh napisov. V veliki meri je bila uporabljena tudi angleščina, redkeje pa ruščina, italijanščina, madžarščina in hrvaščina. S tem so se potrdile tudi naše štiri hipoteze. S pridobljenimi rezultati je bilo ugotovljeno, da se ponudniki zavedajo, kako pomembni so tuji, predvsem turisti z nemško govorečega prostora. Vendar bi vsota napisov v nemškem jeziku lahko bila še višja. Najpogostejša korelacija jezikov je bila slovensko-nemških ter tudi slovensko-nemško-angleških. Znaki so bili najpogosteje narejeni iz železa in plastike, sledila sta les in papir, nato steklo, v manjših količinah tudi elektronski napis ter napis s kredo. Največ znakov je bilo v občinski, državni lasti. Za skoraj polovico manj je bilo znakov v privatni lasti. Največ napisov je bilo kot informacijske table, obvestila, imeli smo tudi napise za gastronomijo, nastanitev ter storitev, le redki pa so bili napisi za trgovino in kmetijo.
Povzamemo lahko, da ima uporaba ter znanje tujih jezikov v turizmu ključno vlogo. Turist se bo z veseljem vrnil v nek kraj, če ve, da ni problema v komunikaciji s ponudniki ter najde svoj jezik v javnem prostoru, saj le-to daje nek občutek domačnosti ter sprejetosti. |
|---|
