Title: | UČINKOVITOST REZERVNEGA SKLADA PRI ENERGETSKI PRENOVI STAVB |
---|
Authors: | ID Gorenc Zorko, Simona (Author) ID Strašek, Sebastjan (Mentor) More about this mentor...  |
Files: | MAG_Gorenc_Zorko_Simona_2016.pdf (5,22 MB) MD5: E32DAD1948AAB9DB6691F689EBFF3C76
|
---|
Language: | Slovenian |
---|
Work type: | Master's thesis |
---|
Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
---|
Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
---|
Abstract: | Živimo v času, ko je naš obstoj močno odvisen od energije. Ta vedno večja odvisnost od energije je skozi čas pokazala tudi svojo slabo plat v smislu izkoriščenosti neobnovljivih virov energije, energetske odvisnosti in onesnaževanje okolja. Z zavedanjem vseh teh negativnih učinkov poskuša Evropska unija (v nadaljevanju EU) s svojimi članicami prek različnih programov preprečiti čezmerne izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter v okviru evropske energetske strategije povečati energetsko učinkovitost.
Med večje potrošnike energije spadajo stavbe, saj le-te porabijo skoraj 40 % energije. Da bi zmanjšali porabo energije v stavbah in s tem posledično zmanjšali tudi negativne učinke porabe, si je EU med prioritetne cilje postavila učinkovito energetsko prenovo obstoječega stavbnega fonda. Članice so se zavezale, da bodo do leta 2020 povečale energetsko učinkovitost za 20 % glede na raven iz leta 1990 in da bodo do konca istega leta vse nove stavbe skoraj ničenergijske.
V Sloveniji velik del prebivalstva živi v starejših stavbah, ki so energetsko potratne. Ker med njihovo gradnjo še niso veljali poostreni predpisi glede toplotne zaščite, so le-te sedaj preslabo toplotno izolirane ali pa sploh neizolirane. Blaga zakonodaja na področju toplotne zaščite in družbenoekonomske spremembe v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so povzročile spremembe lastništva stanovanjskega fonda in miselnosti lastnikov, so vodile do zastarelosti stavb. Največji razlogi za neizvedbo sicer potrebnih energetskih prenov v večstanovanjskih stavbah se skrivajo v pomanjkanju finančnih sredstev, v nepoznavanju vračilne dobe gradbenih posegov na področju toplotne zaščite in ne nazadnje v nepovezanosti med etažnimi lastniki večstanovanjskih stavb in upravniki stavb.
Z noveliranim stanovanjskim zakonom v letu 2003 je bil v slovenski prostor z namenom zagotavljanja sredstev za nemoteno vzdrževanje večstanovanjskih stavb uveden instrument rezervnega sklada. Tako je bilo zakonsko določeno, da morajo v rezervni sklad, ki je skupno premoženje vseh lastnikov, vplačevati vsi lastniki večstanovanjskih stavb starejših od deset let, ki imajo več kot dva lastnika in več kot osem posameznih delov. Z mesečnim vplačevanjem sredstev v rezervni sklad večstanovanjske stavbe se tako zagotovi oziroma izboljša vzdrževanje stavb in se hkrati porazdeli finančna bremena lastnikov na daljše časovno obdobje.
Namen tega magistrskega dela je poiskati povezavo med energetsko prenovo stavb in rezervnim skladom kot enim od najpogosteje uporabljenih finančnih instrumentov energetskih prenov v Sloveniji. Preučili smo učinkovitost tega instrumenta pri zagotavljanju osnovnih pogojev za izvedbo energetskih prenov večstanovanjskih stavb in njegovo vlogo pri spodbujanju takšnih prenov. Izsledki raziskav na trgu namreč kažejo, da energetska sanacija stavb prinaša pozitivne učinke, ki se kažejo v zmanjšani rabi energije, povečanem bivalnem ugodju, povečani vrednosti stavb in v povečanem številu delovnih mest na državni ravni.
Energetska učinkovitost in stanovanjska politika sta zelo obsežni in povezani področji, pa vendar ostaja še vedno veliko nejasnosti, kako optimizirati njuno prepletenost. Optimizacija je še posebej pomembna za instrument rezervnega sklada. Uporaba le-tega je namreč v svojih 12 letih prinesla tako pozitivne učinke v smislu večjega vzdrževanja stavb kot po drugi strani pomanjkljivosti predvsem z vidika njegove zakonsko določene višine in ostalih zakonsko določenih pogojev njegove ustanovitve. Namen empiričnega dela je zato bil prikazati, katere so slabosti instrumenta rezervnega sklada in kako bi ga lahko izboljšali. Predlagane spremembe bi lahko povečale energetsko učinkovitost stavb in tako vodile do trajnostnega razvoja Slovenije. |
---|
Keywords: | energetska učinkovitost, energetsko učinkovita prenova, večstanovanjska stavba, rezervni sklad |
---|
Place of publishing: | [Maribor |
---|
Publisher: | S. Gorenc Zorko |
---|
Year of publishing: | 2016 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-57710  |
---|
UDC: | 332.8 |
---|
COBISS.SI-ID: | 12294172  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:3LQKZQW2 |
---|
Publication date in DKUM: | 30.05.2016 |
---|
Views: | 1660 |
---|
Downloads: | 185 |
---|
Metadata: |  |
---|
Categories: | EPF
|
---|
:
|
GORENC ZORKO, Simona, 2016, UČINKOVITOST REZERVNEGA SKLADA PRI ENERGETSKI PRENOVI STAVB [online]. Master’s thesis. Maribor : S. Gorenc Zorko. [Accessed 30 March 2025]. Retrieved from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=57710
Copy citation |
---|
| | | Average score: | (0 votes) |
---|
Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
---|
Share: |  |
---|
Similar works from our repository:
No similar works found
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |