| Abstract: | Medpredmetno povezovanje prinaša dobre učne rezultate. Ti izhajajo iz predpostavke, da učenke in učenci pri takšnem pouku razvijajo različne kompetence ter se celostno razvijajo na kognitivnem, emocionalnem in afektivnem področju. Takšne učne rezultate potrjujejo tudi številne študije na primeru medpredmetnega povezovanja nemščine kot tujega jezika in pouka likovne umetnosti (Kolečáni Lenčová, 2013; Wicke, 2019; Witzigmann, 2019; Badstübner-Kizik und Lay, 2019). Kljub pozitivnim rezultatom iz tujine (Nemčija, Češka, Poljska, Francija, Bolgarija) ostajata koncept CLIL in medpredmetno povezovanje na slovenskih šolah še vedno novost (Jazbec & Lovrin, 2015). To potrjuje izvajanje medpredmetnega povezovanja nemščine kot tujega jezika in likovne umetnosti, kjer je delo z umetninami obravnavano le v kontekstu motivacije za spodbujanje komunikacije ali za vpeljevanje domnev pri učenkah ter učencih. Pri takšnem pouku manjkajo diskusija o vizualnih vtisih, tematiziranje interpretacij in metodike za obravnavo ter razumevanje umetnin in videnega (Moosbrugger, 2017, str. 97–101). Kot manko pri izvajanju medpredmetnega povezovanja je viden tudi obisk galerij in muzejev, ki učenkam ter učencem prinaša možnosti celostnega razvoja izven meja šolskih prostorov.
Eno izmed rešitev opisane problematike predstavlja magistrsko delo. V njem je predstavljen koncept oz. projekt, ki vsebuje naloge in didaktične predloge, ki povezujejo pouk nemščine kot tujega jezika ter likovne umetnosti. Ta koncept želi posredno vplivati na tradicionalni pouk tujega jezika in razširiti meje pouka izven razreda v galerije ter muzeje. Zaključno delo želi prenesti pozitivne rezultate številnih raziskav medpredmetnega povezovanja nemščine kot tujega jezika in likovne umetnosti v prakso ter s tem navdihniti več učiteljic in učiteljev tujega jezika za medpredmetno poučevanje. Konkreten cilj je bil predstaviti projekt, ki vsebuje naloge in didaktične predloge za pouk nemščine kot tujega jezika v galeriji Umetnostna galerija Maribor (UGM). Eden izmed ciljev je bila prav tako analiza komentarjev nalog in didaktičnih predlogov ter njihove morebitne izboljšave. Konstruktivni komentarji so prihajali s strani različnih relevantnih profilov.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljen teoretično orientiran okvir, ki temelji na številnih raziskavah o tujejezičnem pouku in njegovi povezavi z likovno umetnostjo. Ta teoretični okvir je predstavljen v poglavju, ki se ukvarja s številnimi področji tujega jezika, v poglavju, namenjenemu obravnavi termina umetnosti in umetnost pri pouku tujega jezika. Najprej je predstavljen pouk tujega jezika na splošno. Sem sodijo številne pomembne teme in vsebine, ki predstavljajo nujno, osnovno znanje učiteljic in učiteljev. Ta znanja jih vodijo do uspešnega načrtovanja in izvajanja pouka. Opisani so akterji pri pouku, učiteljice oz. učitelji in učenke oz. učenci. To poglavje kaže na povezanost in pomen obeh akterjev za uspeh pouka. Za doseganje najboljših učnih rezultatov, ki so posledica efektivnega prilagajanja pouka ciljni skupini, morajo učiteljice in učitelji svoje učenke ter učence poznati. Pri tem je med drugim pomembna tudi starostna skupina. Vsaka starostna skupina kaže prednosti in pomanjkljivosti. Te so predstavljene v magistrskem delu, saj so pomembne za predstavljen koncept z nalogami in didaktičnimi predlogi. Sledi poglavje o kompetencah pri pouku. Te so ločene na kompetence učenk oz. učencev ter učiteljic oz. učiteljev. Ker je kompetenc pri pouku zelo veliko, jih je v magistrskem delu predstavljenih le nekaj. Slednje služijo kot primeri za razumevanje njihovega prepleta in pomena. V poglavju 3.2 Metode so tematizirane aktualne in relevantne metode, ki jih učiteljice in učitelji uporabljajo za prilagajanje pouka različnim nivojem znanja. Da lahko učiteljice in učitelji zmanjšajo negativne strani ene metode, po navadi povežejo več različnih metod. Zato je poznavanje več met |
|---|
