| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Avtorji:ID Bobovnik, Aleksander (Avtor)
ID Bavec, Martina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Robačer, Martina (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Bobovnik_Aleksander_2017.pdf (1,23 MB)
MD5: 1C59421973AE312E17E807845EC9ECFC
PID: 20.500.12556/dkum/509939cb-2e0c-43ee-86bf-234d2cd49f3b
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede:paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/DKUM-68106 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:A4UTXQR6
Datum objave v DKUM:19.09.2017
Število ogledov:2160
Število prenosov:216
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
BOBOVNIK, Aleksander, 2017, Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor. [Dostopano 12 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=68106
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:09.09.2017

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of different production methods on the yield and quality of peppers
Opis:The effect of different production systems can be crucial for the growth and development of vegetables. The experiment took place on an experimental field at the Faculty of Agriculture and Life Sciences in Maribor. The effect of produce system (PS) (ecological(ECO), biodynamic (BD), integrated (IP) and conventional (KONV)) on crop and quality (content of the vitamin C, sugar, nitrites and nitrates) of two cultivars (»Šorokšari« and »Vedrana F1«) of peppers were studied. PS were nurtured in accordance with the demands for specific treatment and good agricultural practice. The crop values on BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) and EKO (10615 kg/ha) were slightly bigger. On average, the mass of the fruit was not statistically influenced by PS (the most EKO (107,0), the least IP (102.8)). The number of fruits was bigger in the intensified treatment KONV (3,7 fruit/ bush) and smaller in IP (2,2 fruit/bush). In the nature friendly treatment, bigger values of vitamin C and smaller values of nitrates were recorded. EKO had the highest values of vitamin C (843.2 mg/l), and KONV (389,8 l/ha) had the lowest vitamin C value. In comparison, the cultivar » Šorokšari« (798,7 mg/ l) had higher values of vitamin C as the hybrid »Vedrana F1« (471,7 mg/l). Concerning intense fertilizing, KONV (71,8 mg/l) had higher values of nitrates. PS (EKO (19,5 mg/l)) had lower values of nitrates due to less intense fertilizing. The only difference was seen with the crop (number of fruit on the bush, average grade of the crop) and the content of vitamin C. Based on this, we can conclude that PS, the intensely fertilized and the nature friendly fertilized system give us aproksimately the same amount of good quality crop. It also gives us a good starting point in deciding which PS to choose for growing peppers.
Ključne besede:peppers / quality / crop / way of production


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici