| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Nekateri psihološki vidiki sodnega zaslišanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Authors:ID Kopše, Marisa (Author)
ID Areh, Igor (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf UN_Kopse_Marisa_2016.pdf (467,14 KB)
MD5: A47F921BD0B3D33A73A6C8591F6E2409
 
Language:Slovenian
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:FVV - Faculty of Criminal Justice and Security
Abstract:Na sodišču velja priznanje, pridobljeno med zaslišanjem, še vedno za najbolj inkriminirajoč dokaz zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja. V splošnem velja prepričanje, da večina osumljencev zanika krivdo ali vpletenost v izvršitev očitanega kaznivega dejanja. Problematično je dejstvo, da se zanikanje krivde pojavlja tako pri krivih kot tudi pri nedolžnih osumljencih. Na tej točki se postavlja vprašanje, ali sploh obstaja kakšen objektiven, uporaben način, s katerim je mogoče ugotoviti, kateri osumljenci govorijo resnico in kateri ne. Na kakšen način je potemtakem sploh mogoče zaščititi nedolžne osumljence pred napačno obsodbo? Ko pride do storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, postane primarni cilj organov pregona ugotovitev okoliščin storitve kaznivega dejanja in posledično prijetje storilca. Policija in pravosodje zaradi tega poskušajo od žrtev in prič pridobiti karseda veliko uporabnih informacij, a pri tem pogosto pozabljajo, da zaslišane osebe niso zgolj sredstvo za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Večina osebja, ki opravlja intervjuje in zaslišanja z žrtvami, pričami ali osumljenci v procesu kazenskega postopka, ima pomanjkljivo znanje s področja psihologije zaslišanj. Osebje ni deležno ustreznega usposabljanja, zato zaslišanja pogosto ne dosežejo svojega glavnega cilja, ki je pridobitev resnice in dejanskih okoliščin storjenega kaznivega dejanja. Zanemarjeni so psihološki vidiki izvedb zaslišanj, kar ima za posledico nestrokovno izvedene intervjuje in zaslišanja, ki ne dosežejo svojega namena. S takšnim načinom neustrezne obravnave zaslišanih oseb se velikokrat prezre njihova travmatiziranost in se jih izpostavi ponovni, sekundarni viktimizaciji.
Keywords:priče, zaslišanje, policijsko zaslišanje, sodno zaslišanje, strategije, tehnike, verodostojnost, diplomske naloge
Place of publishing:[Ljubljana
Place of performance:[Ljubljana
Publisher:M. Kopše]
Year of publishing:2016
Year of performance:2016
Number of pages:56 str.
PID:20.500.12556/DKUM-62266 New window
UDC:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:3241962 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:CZ1UD8WE
Publication date in DKUM:15.11.2016
Views:1404
Downloads:164
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:FVV
:
KOPŠE, Marisa, 2016, Nekateri psihološki vidiki sodnega zaslišanja : diplomsko delo univerzitetnega študija [online]. Bachelor’s thesis. Ljubljana : M. Kopše. [Accessed 18 April 2025]. Retrieved from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=62266
Copy citation
  
Average score:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share


Searching for similar works...Please wait....
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:English
Title:SOME PSYCHOLOGICAL ASPECTS OF INTERROGATIONS PROCEEDED BY COURTS
Abstract:Confession, acquired during interrogation, remains the most incriminatory piece of evidence against supposed perpetrator in court. Common belief is that most suspects deny their guilt or any kind of involvement in the committed crime. Difficulty lies in a fact, that guilt denial occurs with both, guilty and innocent suspects. At this point we can raise the question if there is any unbiased and useful method at all to determine which suspects are telling the truth and which are not? Accordingly, how can innocent suspects be protected from wrongful conviction? When a criminal offence that is prosecuted in the course of official duty occurs, the primary goal of law authorities is to ascertain the circumstances of a criminal offence and consequently apprehend the perpetrator. That is the reason the police and jurisdiction are attempting to collect as much evidence as possible. By doing so they forget that individuals who are interrogated aren't just means to detect the offender. Most interviewers and hearing officers, who deal with victims, witnesses and suspects in the process of criminal proceedings, have little knowledge of psychology of interrogation. They do not receive proper training, therefore interrogations often don't reach their purpose, which is to find the truth and ascertain the circumstances of criminal act. Neglecting psychology aspects of the execution of interrogation leads to unprofessionally executed interviews and interrogations, which don't reach their purpose. By unsuitable treatment of interrogated persons, their trauma is often overlooked and they are exposed to secondary victimisation.
Keywords:police interrogation, interrogations proceeded by courts, false confessions, lawyers' strategies


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica