| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae)
Avtorji:ID Koprivc Polutnik, Mateja (Avtor)
ID Kaligarič, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Šajna, Nina (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Koprivc_Polutnik_Mateja_2016.pdf (3,70 MB)
MD5: 4EE66088D5161238C78A46C3CFC23DBD
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Namen našega raziskovalnega dela je bil raziskati in pojasniti fenotipsko plastičnost avstrijskega gadnjaka Scorzonera austriaca znotraj populacij na Nanosu in dveh disjunktnih manjših populacijah izven jedra razširjenosti, na Boču in v bližini avstrijskega Gradca. Fenotipsko plastičnost testnih rastlin smo raziskovali na podlagi meritev morfološko-funkcionalnih potez in ekofizioloških meritev, ki so obsegale meritve fotokemične učinkovitosti rastlin – fluorescenco klorofila in vsebnost klorofila v listih ter meritve reproduktivnih znakov. Preko teh parametrov smo spremljali, ali sta izolirani populaciji zaradi fragmentiranosti habitata podvrženi genetskemu zdrsu in inbreedingu ter ali se izoliranost populacije in manj ogodne okoljske razmere (višja nadmorska višina) odražajo na fenotipski plastičnosti. Merjeni parametri so pokazali, da variabilnost fenotipske plastičnosti osebkov vzorčne populacije na Nanosu upada premosorazmerno z višanjem nadmorske višine. Fenotipska plastičnost vegetativnih delov na višjih nadmorskih višinah je v centru uspevanja manjša zaradi okoljskega stresa (ostrejši, za rastlino manj ugodni abiotski dejavniki). Prav tako smo znake zmanjšane fenotipske plastičnosti zasledili pri populaciji na Boču, ki je najverjetneje posledica fragmentacije habitata oziroma populacije. Visoko fenotipsko plastičnosti pa smo v nasprotju s pričakovanji zasledili pri izolirani populaciji avstrijskega Gradca, kar govori, da so rastline kljub izolirani populaciji še vedno verjetno dovolj genetsko variabilne. Z meritvami fluorescence klorofila smo zasledili zmanjšane vrednosti splošne učinkovitosti rastlin ter nižje vrednosti zelenega barvila pri vzorčnih populacijah Nanosa na višji nadmorski višini in disjunkcijah pri populaciji na Boču. Rezultati so za rastline z Boča in z višjih nadmorskih višin na Nanosu pokazali značilno nižje število cvetočih osebkov in manjše število semen. Za njih je torej značilno, da izkazujejo nižji fitnes in s tem nižji reproduktivni uspeh.
Ključne besede:Scorzonera austriaca, fenotipska plastičnost, fragmentacija habitata, okoljski stres, genetski stres, morfološko-funkcionalne poteze, fotosintetska učinkovitost
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Koprivc Polutnik]
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/DKUM-59080 Novo okno
UDK:582.991(497.4).575.21(043.2)
COBISS.SI-ID:22532360 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:J5G6K7RE
Datum objave v DKUM:16.09.2016
Število ogledov:2834
Število prenosov:215
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
KOPRIVC POLUTNIK, Mateja, 2016, Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae) [na spletu]. Magistrsko delo. Maribor : M. Koprivc Polutnik. [Dostopano 18 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=59080
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Iščem podobna dela...Prosim, počakajte...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Phenotypic plasticity within and among populations of Scorzonera austriaca (Cichoriaceae)
Opis:The objective of the thesis was to research and explain the phenotipic plasticity of Scorzonera austriaca within the population on Mt. Nanos and two smaller disjunct populations, out of the core area of expansion, on Mt. Boč and near Graz (Austria). The phenotipic plasticity of test plants was researched by measuring morphological-functional parameters and by taking ecophysiological measurements, which included measuring photochemical efficiency of plants - chlorophyll fluorescence and chlorophyll content in the leaves, and measuring reproductive signs. We monitored, whether two isolated populations are subject to genetic slippage or inbreeding due to habitat fragmentation, and if the phenotipic plasticity is reflected as a consequence of unfavourable environmental factors in Mt. Nanos population. Measured parameters showed that the variability of phenotipic plasticity in tested population subjects on Mt. Nanos, is decreasing proportionally as altitude increases. The phenotipic plasticity of vegetative parts at higher altitude is smaller in the center of the thrift due to environmental stress (sharper, less favourable abiotic conditions for a plant). Signs of reduced phenotipic plasticity were found in the population of Mt. Boč as well, which is probably the consequences of habitat fragmentation or population fragmentation. Contrary to our expectations, a large amount of phenotipic plasticity has been found in the isolated population in Graz (Austria), which means plants are still genetically variable despite possible inbreeding, and there are no environmental stress factors noticed. Chlorophyll fluorescence measurements of S. austriaca showed reduced values of general plant efficiency and lower values of chlorophyll in test population at higher altitude of Nanos and disjunct in population of Mt. Boč. The results showed characteristically smaller numbers of blossoming subjects and fewer seeds for S. austriaca population on Mt. Boč and population at higher altitude of Nanos. They characteristically show lower fitness and therefore lower reproductive success.
Ključne besede:Scorzonera austriaca, phenotypic plasticity, habitat fragmentation, environmental stress, genetic stress, morphological-functional parameters, photosynthetic activity, chlorophyll fluorescence


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici