Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali uporabite sodobnejši brskalnik.
|
|
SLO
|
ENG
|
Piškotki in zasebnost
DKUM
EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
FE - Fakulteta za energetiko
FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
FF - Filozofska fakulteta
FGPA - Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
FL - Fakulteta za logistiko
FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
FOV - Fakulteta za organizacijske vede
FS - Fakulteta za strojništvo
FT - Fakulteta za turizem
FVV - Fakulteta za varnostne vede
FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
MF - Medicinska fakulteta
PEF - Pedagoška fakulteta
PF - Pravna fakulteta
UKM - Univerzitetna knjižnica Maribor
UM - Univerza v Mariboru
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
COBISS
Ekonomsko poslovna fakulteta
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Fakulteta za logistiko
Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za varnostne vede
Fakulteta za zdravstvene vede
Knjižnica tehniških fakultet
Medicinska fakulteta
Miklošičeva knjižnica - FPNM
Pravna fakulteta
Univerzitetna knjižnica Maribor
Večja pisava
|
Manjša pisava
Uvodnik
Iskanje
Brskanje
Oddaja dela
Za študente
Za zaposlene
Statistika
Prijava
Prva stran
>
Izpis gradiva
Izpis gradiva
Naslov:
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Avtorji:
ID
Verbančič, Doris
(Avtor)
ID
Lorber, Mateja
(Mentor)
Več o mentorju...
Datoteke:
VS_Verbancic_Doris_2012.pdf
(1,28 MB)
MD5: 1437340FA690C1D9314957AF7D67CF43
PID:
20.500.12556/dkum/5c716310-9a63-40b6-ad76-714a6a542609
Jezik:
Slovenski jezik
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo
Organizacija:
FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:
Teoretična izhodišča: V današnjem času zaradi stresnega načina življenja, hitre prehrane, škodljivih navad itd. vse več ljudi oboleva za možgansko-žilnimi boleznimi med katere spada možganska kap in je celo na drugem mestu po številu smrtnosti po svetu. Ljudje kljub pogostosti bolezni in zavedanju škodljivosti dejavnikov tveganja, velikokrat ne naredijo ničesar za svoje zdravje in ravno preventiva je tista, ki je najpomembnejša in izboljša oziroma ohranja človekovo zdravje, s tem se pa zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Zelo pomembno vlogo v procesu ozaveščanja ima medicinska sestra hkrati pa je nepogrešljiv člen pri obravnavi pacienta po možganski kapi ter pri spodbujanju svojcev k vključevanju v pacientovo rehabilitacijo. Metodologija raziskovanja: Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj, od tega 4 vprašanja odprtega tipa, 4 polodprtega in 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, koliko so anketirani seznanjeni z dejavniki tveganja, znaki in koliko naredijo sami za preventivo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da anketirani ne bi prepoznali znakov možganske kapi saj jih 14 do 16 odstotkov ne bi prepoznalo niti dva znaka možganske kapi. Razvidno je tudi, da anketirani zelo dobro skrbijo za preventivo pred možgansko kapjo saj je večina redno telesno aktivnih prav tako se velika večina zdravo prehranjuje. Sklep: Boljša ozaveščenost in poučenost ljudi o dejavnikih tveganja in o preventivnih ukrepih pred možgansko kapjo bi najverjetneje bistveno spremenila statistiko števila obolelih, prav zaradi tega bi morale zdravstvene organizacije posvetiti veliko več pozornosti preprečevanju možganske kapi, kar pomeni, da bi preventivno delovale pred nastankom srčnih, možganskih in žilnih obolenj.
Ključne besede:
Možgani
,
možganska kap
,
dejavniki tveganja
,
preventiva
,
rehabilitacija
,
zdravstvena nega.
Kraj izida:
Maribor
Založnik:
[D. Verbančič]
Leto izida:
2012
PID:
20.500.12556/DKUM-36531
UDK:
616.831-005.1
COBISS.SI-ID:
1824164
NUK URN:
URN:SI:UM:DK:TYUH3DIP
Datum objave v DKUM:
08.08.2012
Število ogledov:
5266
Število prenosov:
887
Metapodatki:
Področja:
FZV
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
VERBANČIČ, Doris, 2012,
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
[na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : D. Verbančič. [Dostopano 22 marec 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=36531
Kopiraj citat
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:
Ocenjevanje je dovoljeno samo
prijavljenim
uporabnikom.
Objavi na:
Podobna dela iz repozitorija:
Petnajst let državnega programa Zora
Predgovor
Predgovor
Predgovor
Pregled rezultatov in dela v državnem programa ZORA v letu 2017 in načrti za prihodnost
Podobna dela iz ostalih repozitorijev:
Ni podobnih del
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Risk factors for stroke
Opis:
Theoretical backgrounds: Nowadays, due to stressful lifestyles, fast food, harmful habits, etc.. More and more people the disease is cerebral-vascular diseases, which include stroke which is the second highest number of mortality worldwide. When people are aware of the frequency of disease and harmful risk factors often do not do anything for their health and prevention is just one that is most important, and improve or maintain human health, this is it reduces the risk of stroke. Very important role in the process of raising a nurse at the same time an indispensable link in the treatment of patients after stroke and to encourage family members to become involved in patient rehabilitation. Methodology of research: As a research tool, we used a questionnaire, which contained 24 questions, of which 4 were open-ended questions, 4 semi-open and 16 closed questions.The study included 50 patients Health Centre Slovenian Bistrica. With the survey we wanted primarily to determine how many respondents are aware of risk factors, symptoms and how much is done by them for prevention. Results: The results showed that the respondents are familiar with risk factors for stroke. We found that the respondents would not be recognized as signs of a stroke by 14 to 16 percent would not recognize or two signs of a stroke. It is also evident that the respondents very well cared for prophylaxis against stroke as most regularly physically active is also the vast majority of healthy eating. Conclusion: Improved awareness of the risk factors and the preventive measures against stroke is likely to fundamentally change the statistics of the number of patients, which is why World Health Organization should devote much more attention to the prevention of stroke, which means preventive work before the occurrence of heart, brain and vascular diseases.
Ključne besede:
Brain
,
stroke
,
risk factors
,
prevention
,
rehabilitation
,
health care.
Komentarji
Dodaj komentar
Za komentiranje se morate
prijaviti
.
Komentarji (0)
0 - 0 / 0
Ni komentarjev!
Nazaj