| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:SREDNJEVEŠKA DUKLJA IN NJENA VLOGA NA BALKANU
Avtorji:ID Redenšek, Patricija (Avtor)
ID Ravnikar, Anton (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Redensek_Patricija_2009.pdf (1,98 MB)
MD5: CD269EC621476FE8DA5E25DDE2B81123
PID: 20.500.12556/dkum/faa7d234-bf67-4c46-94e0-3b7b171b94c3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Črnogorska država je pod različnimi imeni obstajala več stoletij, toda o njeni zgodovini je malo znanega. Najmanj podatkov imamo o najstarejših obdobjih oziroma zgodovini Doclee. Rimsko mesto Doclea je dobilo ime po Dokleatih, ilirskem plemenu, ki je tu živelo v času preseljevanja ljudstev. Večkrat je bilo porušeno, tako lahko danes občudujemo le njegove razvaline, nekdanja tradicija pa je spet oživela v 9. stoletju — postalo je središče pokrajine, ki je nosila njegovo ime. Prvi zanesljivi dokaz, da je bila Duklja kneževina, sega daleč v 9. stoletje. O tem priča grški tekst s krščanskimi simboli na svinčenem pečatu arhonta Petra Dukljanskega, šele od kneza Vladimirja pa lahko sledimo zgodovinskemu razvoju Duklje (konec 10. in začetek 11. stoletja). Največji ugled je dosegla med vladanjem kneza Vojislava. Njeno moč so kmalu spoznale tudi njene neposredne sosede, med njimi Bizanc — v bitki leta 1042 je zmagala Duklja in tako postala prva balkanska država, ki si je z orožjem izborila neodvisnost od bizantinskega cesarstva. Po cerkvenem razkolu (1054) se je knez Mihajlo odločil, da bo podprl težnje zetske duhovščine po čim večji cerkveni samostojnosti. Dukljansko-barska nadškofija je bila tako priznana leta 1089, ko je papež Klement III. podelil palij barskemu nadškofu Petru. Vendar so se po smrti Mihajla začeli dinastični boji, ki so na koncu privedli do propada države in priključitve k Raški.
Ključne besede:Ljetopis popa Dukljanina, zgodovina Črne gore, Duklja, Bizantinsko cesarstvo, Vojislav, Mihajlo, Bodin, dukljansko-barska nadškofija
Kraj izida:Maribor
Založnik:[P. Redenšek]
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-11455 Novo okno
UDK:93/94(043.2)
COBISS.SI-ID:17299464 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:JR0EAUMC
Datum objave v DKUM:03.02.2021
Število ogledov:782
Število prenosov:53
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
FNM
:
REDENŠEK, Patricija, 2009, SREDNJEVEŠKA DUKLJA IN NJENA VLOGA NA BALKANU [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : P. Redenšek. [Dostopano 19 april 2025]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=11455
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:MEDIEVAL DUKLJA AND HER ROLE ON THE BALKANS
Opis:The country of Montenegro has been known for many centuries under different names, but its history has not been fully revealed yet. There is not much data on the oldest periods or the Doclea period. The Roman city of Doclea got its name after the Docleatae, an Illyrian tribe that inhabited the treated area during the Migration Period. The city was demolished multiple times, and today we can observe only the ruins. However, the tradition came back to life into the 9th century, and the city became the centre of the region with the same name. The Principality of Duklja was first discovered in the 9th century. The evidence is presented by a Greek text including Christian symbols on a lead seal of the Archont Petar of Duklja, but the historical evolution of Duklja has its roots in the reign of the Princ Vladimir (the end of the 10th century and the beginning of the 11th century). Duklja reached its peak during the reign of the Princ Vojislav. The power of the Principality was soon acknowledged by its neighouring countries, the Byzantine Empire being among them as well. The Principality became the first Balkan country to gain independence from the Empire, as it won the battle in 1042. After the Great Schism (1054), the Princ Mihailo decided to support the clergy from Zeta who demanded more ecclesiastical independence. The Archdiocese of Doclea-Bar was recognised in 1089, when the Pope Clement III gave a pallium to the Archbishop Petar. However, after Mihailo died, the dynastic wars brought the country to its collapse, and Rascia gained rule over Duklja.
Ključne besede:Ljetopis popa Dukljanina, history of Montenegro, Duklja, Byzantine Empire, Vojislav, Mihailo, Bodin, Archdiocese of Doclea-Bar.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici