Title: | DEJAVNIKI IN INDIVIDUALNE TER ORGANIZACIJSKE POSLEDICE KAJENJA |
---|
Authors: | ID Mesarič, Jožica (Author) ID Pagon, Milan (Mentor) More about this mentor...  |
Files: | MAG_Mesaric_Jozica_2009.pdf (1,77 MB) MD5: 4799C68E3743549DB8A404956E543F6A PID: 20.500.12556/dkum/5fbb6e37-2256-4286-95b3-02ad35715b8d
|
---|
Language: | Slovenian |
---|
Work type: | Master's thesis |
---|
Organization: | FOV - Faculty of Organizational Sciences in Kranj
|
---|
Abstract: | V magistrski nalogi obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja, proučujemo stanje kajenja na različnih skupinah raziskovancev in jih primerjamo z drugimi raziskavami. Z raziskavo smo spremljali učinke zdravstvenovzgojnega programa Vzgoja za nekajenje. Z delom proučujemo motive za kajenje v povezavi z različnimi vidiki vedenj in stališč, ugotavljamo pozitivne in negativne vplive zakona o omejevanju kajenja in vzporejamo njegov vpliv v različnih skupinah kadilcev in bivših kadilcev na individualnem in organizacijskem nivoju.
V teoretičnem delu podajamo spoznanja in raziskave različnih avtorjev, ki nam služijo za primerjavo in vpogled v področje vpliva kajenja na zdravje in posledice, ki jih zaradi kajenja čutijo posamezniki in družba. Raziskave opozarjajo na problem škodljivosti in posledice, ki se pokažejo s časovnim zamikom in zaradi trenda kajenja pri mladostnikih — zniževanje let začetka kajenja. Zaradi kajenja pričakujemo vedno večje probleme.
V empirično raziskavo smo vključili štiri skupine različnih opazovancev in oblikovali pet različnih ocenjevalnih vprašalnikov. Za starše, katerih otroci vstopajo v program vzgoja za nekajenje, da vidimo, če potrjujejo potrebnost programa. Napravili smo posnetek stanja glede kajenja, da bi proučili problem pasivnega kajenja in ugotavljali, kaj bi motiviralo kadilce, da bi opustili kajenje. Učinke in potek zdravstvenovzgojnega dela smo ugotavljali z vidika treh udeleženih skupin, in sicer z mnenji učiteljev, katerih učenci so bili vključeni v delavnice, preverjali smo učinke pri učencih, ki so bili vključeni v projekt in upoštevali smo tudi mnenja staršev. Pri odraslih kadilcih smo proučevali motive za kajenje, ugotavljali povezavo med izobrazbo, začetkom kajenja, razlogi za opuščanje, zavedanjem škodljivih posledic in uspešnostjo v zasebnem in poklicnem življenju. Primerjali smo različna stališča in vedenja kadilcev in bivših kadilcev med seboj in ugotavljali spremembe po uvedbi zakona o omejevanju tobačnih izdelkov.
Dokazali smo, da starši podpirajo pogovor o kajenju in da se pomembnost veča s starostjo njihovih otrok. Ugotovili smo, da je delež staršev kadilcev takšen kot v drugih študijah. Dokazali smo, da starši pogosto razmišljajo o opustitvi kajenja in da pripisujejo bolezni ključni pomen, ki bi jih motivirala za opuščanje kajenja.
Pri mladostnikih, ki so bilo vključeni v zdravstvenovzgojni program smo ugotovili, da 78,6 % učencev, ki so stari 13 let, še ni pokadilo nobene cigarete, kar je bolje kot v drugih študijah. 3 % učencev kadi več kot dvajset cigaret na dan. Glede razmišljanja o kajenju v bodoče smo dobili podatek, da 5,3 % učencev meni, da bodo kadili, ko bodo v srednji šoli, kar je veliko nižji odstotek, kot so dejanski podatki o kajenju v srednjih šolah. Ugotovili smo velik vpliv vrstnikov na začetek kajenja in da med njimi ne poteka izmenjava informacij o škodljivosti kajenja.
Pri odraslih kadilcih smo ugotovili, da jih največ kadi zaradi zmanjšanja napetosti, posebno pri tistih, ki pokadijo večje število cigaret, in povečanja prijetnih občutkov in da so le-ti manj zaskrbljeni za svoje zdravje. Ugotovili smo, da na opuščanje kajenja vpliva biološka starost bolj kot leta kajenja, kar morda sovpada s pojavom bolezni in da nižja kot je izobrazba, večji je delež kajenja. Kadilci, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje bolj pogosto razmišljajo, da bi opustili kajenje. Ugotovili smo, da zaradi zakona o prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih polovica kadilcev kadi enako, da jih je 10 % opustilo kajenje, ostali pa so zmanjšali število pokajenih cigaret. Potrdili smo, da je med kajenjem in doživljanjem nesreče oziroma neuspešnosti povezava, kar nakazuje, da je kajenje nadomestek oziroma pomoč v nesrečnem in neuspešnem življenju. |
---|
Keywords: | dejavniki, posledice kajenja, zdravstvena vzgoja, učenci, starši, učitelji, kadilci |
---|
Place of publishing: | Kranj |
---|
Year of publishing: | 2009 |
---|
PID: | 20.500.12556/DKUM-11156  |
---|
COBISS.SI-ID: | 6494995  |
---|
NUK URN: | URN:SI:UM:DK:RUX7CWLH |
---|
Publication date in DKUM: | 07.08.2009 |
---|
Views: | 5039 |
---|
Downloads: | 454 |
---|
Metadata: |  |
---|
Categories: | FOV
|
---|
:
|
MESARIČ, Jožica, 2009, DEJAVNIKI IN INDIVIDUALNE TER ORGANIZACIJSKE POSLEDICE KAJENJA [online]. Master’s thesis. Kranj. [Accessed 23 April 2025]. Retrieved from: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=11156
Copy citation |
---|
| | | Average score: | (0 votes) |
---|
Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
---|
Share: |  |
---|
Searching for similar works... 
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |