| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah
Avtorji:Šafarič, Sanja (Avtor)
Haramija, Dragica (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Safaric_Sanja_2009.pdf (7,68 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede:opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Leto izida:2009
Založnik:[S. Šafarič]
Izvor:Maribor
UDK:82(043.2)
COBISS_ID:16766984 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:PIX1FB7R
Število ogledov:4688
Število prenosov:1162
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:PEF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Role of Animals in Selected Animal Tales
Opis:Thesis titled Role of Animals in Selected Animal Tales is based on the analysis of selected animal tales written by Ida Mlakar (Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir and Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo), Peter Svetina (O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov and Mrožek dobi očala), Mojca Osojnik (To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop and Kako se je gnezdila sraka Sofija) and Bina Štampe Žmavc (Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj and Muc Mehkošapek). The purpose of the thesis is to define theoretical frame of a fairy tale, comprehend its scope, classify it into folktales and literary fairy tales and define an animal tale and a picture book. However, focusing on the main research topic the goal of the thesis is to analyse animal tales, determine common characteristics of each author and present similarities and differences that occur in the analysed fairy tales. The thesis is theoretical therefore relevant research methods have been chosen. Thus hypotheses have been tested with descriptive methods, comparative methods, the analysis method and the synthesis method. Descriptive methods have been used to describe and define fairy tales - especially focusing on the theory of animal tales and definition of picture books; comparative methods to compare facts and relations in the conclusion and common characteristics and differences among authors of various animal tales. The analysis method has been used to analyse selected animal tales and the synthesis method to find and combine similarities in tales of one author and among fairy tales of different authors. These methods have provided the following results. A fairy tale is a short prose text containing emphasized supernatural elements and happening, which focuses on the battle between good and evil – at the end good usually prevails over evil. The main purpose of a fairy tale is to get children interested in literature. Furthermore fairy tales are divided into groups regarding time of their origin, their characteristics and whether classified as folktales or literary fairy tales. The latter are also divided into two groups: classical tales and modern ones. Among others tales containing animal motifs are well known and it is typical of them to personalize animal characters. However, the most popular books among children are picture books – they contain the same share of text and illustration. One can find common characteristics among the analysed animal tales which all include different animal characters. These are almost always personalized - there have been only one example found where animals do not posses human characteristics.
Ključne besede:definition of a fairy tale, folk tales, classical literary fairy tales, modern literary fairy tales, animal tales, picture books, animal tales analysis.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici