| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva

Naslov:KREUZZÜGE UND INTERKULTURELLE ASPEKTE IM
Avtorji:Vintar, Andreja (Avtor)
Kos, Dejan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Vintar_Andreja_2009.pdf (2,68 MB)
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Križarske vojne so bile vojaška operacija zahodnoevropskega krščanstva, usmerjena proti islamski kulturi bližnjega vzhoda. Trajale so od 11. do 13. stoletja. Takrat je bila v krščanskem svetu ustvarjena podlaga za križarko gibanje; sprva z notranjo prenovo, nato pa še s cerkveno-političnim reformnim gibanjem. Cerkev je dosegla višek svoje moči. Krščanstvo se je polariziralo v razmerju do zunanjega sveta, kar je privedlo do sovražnega razmerja med krščanstvom in islamom, najvplivnejšima religijama v evro-azijskem prostoru. Do spopada v obliki križarskih vojn je prišlo zaradi dejstva, da sta obe religiji dovoljevali uporabo nasilja. Zgodovina religij ni zgodovina pacifizma. Obojestranska filozofija je legitimirala vojno v imenu in v službi boga. Križarska ideja je močno vplivala na srednjeveški svet. Privedla je do združitve krščanske in viteške etike; tostranstvo in onostranstvo sta postala povezana. Križarska vojna je za srednjeveškega človeka pomenila uresničitev božje dolžnosti. Sčasoma je križarsko navdušenje splahnelo; prišlo je do soočenja z resničnostjo, ki je razkrinkala prejšnji idealizem. V delu »Willehalm« Wolframa von Eschenbacha je obravnavan človeški vidik svete vojne. Vojna med kristjani in muslimani je opisana kot obžalovanja vreden spopad. Prihaja do dvoma o smislu vojne med različno verujočimi. Gre za poskus premostitve kulturnih nasprotij, vendar pa zaključek dela daje le malo upanja na miroljubno sobivanje krščanskega zahoda in muslimanskega vzhoda. Danes, okoli 800 let kasneje, konflikt še vedno ni razrešen.
Ključne besede:srednji vek; križarske vojne; viteška etika; Wolfram von Eschenbach; Willehalm; kulturni spopad.
Leto izida:2009
Založnik:[A. Vintar]
Izvor:Maribor
UDK:821.112.2(043.2)
COBISS_ID:16889352 Povezava se odpre v novem oknu
NUK URN:URN:SI:UM:DK:QDSTD51M
Število ogledov:2217
Število prenosov:227
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:KREUZZÜGE UND INTERKULTURELLE ASPEKTE IM
Opis:Die Kreuzzüge waren kriegerische Unternehmungen der europäischen Welt des Okzidents gegen die asiatische Welt des Orients. Sie fanden am Ende des 11. Jahrhunderts statt und dauerten bis zum Ende des 13. Jahrhunderts. Seit der Jahrtausendwende wurde in der christlichen Welt die Basis für die Kreuzzugsbewegung geschaffen; zuerst wurde die innerkirchliche Reformbewegung praktiziert, der zusätzlich die außerkirchliche Reformbewegung folgte. Die Kirche erreichte den Gipfel ihrer Macht. Das Christentum polarisierte sich in Bezug auf die Außenwelt, was zur Folge hatte, dass Christentum und Islam, die zwei mächtigsten Weltreligionen im euro-asiatischen Raum, zu einem dauerhaften Feind wurden. Zu dem kriegerischen Zusammenstoß in der Form der Kreuzzüge kam es nur aufgrund der Tatsache, dass beide Religionen der Ausübung von Gewalt zustimmten. Die Geschichte der Religionen ist keine Geschichte des Pazifismus. Die beiderseitige Philosophie legitimierte den Krieg, der im Namen und im Dienste Gottes geschah. Die mittelalterliche Welt wurde von der Kreuzzugsidee sehr beeinflusst. Sie bedeutete die Vereinheitlichung der christlichen und ritterlichen Ethik; diesseitiges und jenseitiges Leben wurden verbunden. Der Kreuzzug bedeutete ein neues Stimulans für den mittelalterlichen Menschen und zugleich die Erfüllung der Gottespflicht. Mit der Zeit verschwand der Kreuzzugsenthusiasmus; man konfrontierte sich mit der Wahrheit, die den früheren Idealismus der Kreuzzüge entlarvte. Die menschliche Sicht eines Heiligen Krieges kommt in der Dichtung »Willehalm« Wolframs von Eschenbach zum Vorschein. Der Krieg zwischen Christen und Moslems wird als ein leidvoller Zusammenstoß dargestellt. Der Sinn des Krieges zwischen Andersgläubigen wird zweifelhaft. Es wird versucht, den kulturellen Unterschied zu überbrücken. Jedoch gibt der Schluss der Dichtung kaum Hoffnung auf eine friedliche Koexistenz zwischen christlichem West und moslemischem Ost. Heute, etwa 800 Jahre später, ist der Konflikt noch nicht gelöst worden.
Ključne besede:Mittelalter, Kreuzzüge; ritterliche Ethik; Wolfram von Eschenbach; Willehalm; kulturelle Konfrontation.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici