| Abstract: | Rečni turizem je eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega razvoja številnih držav po svetu, hkrati pa predstavlja pomembne izzive v trajnostnem razvoju, regulacijah in vplivu na okolje. Magistrska naloga se osredotoča na problematiko plovnega režima na reki Soči v Sloveniji v primerjavi z reko Douro na Portugalskem. Obe privabljata množice turistov iz celega sveta in igrata ključno vlogo v lokalnem gospodarstvu, hkrati pa se soočata s številnimi težavami, kot so npr. sezonska nihanja, podnebne spremembe in politični odloki.
V teoretičnem delu smo analizirali oba modela upravljanja ter preučili, kako različni pristopi k trajnostnem razvoju turizma vplivajo na obstoječo ekonomijo in vzdrževanje okolja. Pomemben poudarek je bil namenjen vprašanju, kako optimizirati strategije trajnostnega turizma za vzpostavitev ravnovesja med gospodarskimi koristmi in varovanjem okolja. V skladu z navodili smo pripravili podrobno analizo plovnega režima, turizma, vpliva na okolje za obe reki, izvedli anketo z prebivalci Soške doline in analizirali ključne kazalnike uspešno implementiranih turističnih politik v dolini reke Douro.
Anketni vprašalnik je zajel populacijo turističnih ponudnikov, prebivalce in podjetnike iz Soške doline. Anketa je upravičila splošno mnenje, da trenutni plovni režim na reki Soči ni učinkovit. Rezultati so razkrili izrazito nezadovoljstvo s trenutnim sistemom izdaje dovolilnic in trenutno veljavnim medobčinskim sporazumom o rabi reke Soče, saj se več kot 85 % anketirancev strinja z uvedbo enotnega sistema izdaje dovolilnic, ki bi enotno vključevala vse občine z uporabo reke Soče. Hkrati so izpostavili potrebo po sanaciji in večjih investicijah v ustrezno infrastrukturo in ureditvi enotnih preglednih okoljskih standardov.
V raziskavi varovanja narave, smo ugotovili da številni podnebni dejavniki neposredno vplivajo na dolgoročno vzdrževanje plovbe na reki Soči. Zaradi postopnega upada padavin in taljenja snega v Julijskih Alpah se nivo višine reke v poletnih mesecih že vse od leta 1980 niža, hkrati pa se je povečala pogostost nepredvidljivih ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so npr. poplave. Na reki Douro pa vročinska nihanja med letom in sušna obdobja vse bolj vplivajo na proizvodnjo vina, predvsem pridelavo portovca. Sama pridelava se je v letu 2024 zmanjšala za 8 % v primerjavi z letom prej. Ti podatki nakazujejo, da podnebne spremembe ne samo vplivajo na ekosisteme, temveč imajo tudi konkretne posledice na gospodarstvo.
Za pridobitev širše perspektive raziskovalnega dela smo vključili še študiji primerov plovnega režima v kanjonu Little Yampa v Združenih državah Amerike in reke Zambezi v Afriki. Slednji predstavljata alternativna modela upravljanja plovnega režima, prvi temelji na strogem nadzoru turističnih dovoljenj, drugi pa na komercializiranem upravljanju in minimalnem nadzoru. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, da bi reka Soča dolgoročno pridobila z bolj centraliziranim načinom upravljanja po vzoru reke Douro, hkrati pa tudi vzpostavila prilagojene politike okoljskih strategij, kot na primeru upravljanja kanjona Little Yampa.
Na podlagi ugotovitev magistrske naloge priporočamo naslednje ukrepe za izboljšanje trajnostnega upravljanja plovnega režima na reki Soči: uvedba centraliziranega načina upravljanja, ločena cenovna politika dovolilnic za kajakaše in raftarje, večji vložek v izgradnjo potrebne infrastrukture in večjo pozornost okoljevarstvu. Prav tako bi bilo potrebno preučiti možnost ugodnejših dovolilnic pred in po turistični sezoni in uvedbi sezonskih omejitev z namenom zmanjšanja preobremenjenosti s turizmom v dolini reke Soče v poletni sezoni.
Rezultati raziskave potrjujejo, da je za dolgoročno vzdrževanje rečnega turizma ključna vzpostavitev ravnovesja med gospodarskimi interesi in varstvom okolja. Obstoječi modeli upravljanja na rekah Douro, Zambezi in Little Yampa dokazujejo, da trajnostna strategija upravljanja ni le ekološka nuja, temveč tudi dolgoročna ekonomska korist. |
|---|
