| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji
Avtorji:ID Leš, Katarina (Avtor)
ID Boršič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Fir, Nejc (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Les_Katarina_2024.pdf (2,09 MB)
MD5: 25BFA965E7C160642F79A336DE755C8A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede:ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Kraj izida:Maribor
Založnik:K. Leš
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/DKUM-89744-51aa4025-33c2-a6ce-1156-e12557d377f1 Novo okno
UDK:330.43
COBISS.SI-ID:206649091 Novo okno
Datum objave v DKUM:06.09.2024
Število ogledov:110
Število prenosov:30
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:09.08.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Kuznets curve estimation for Slovenia, Austria and Germany
Opis:The Kuznets curve hypothesis is one of the most persistent ideas regarding the trend of economic growth and inequality. In the context of the thesis, we analyse the Kuznets curve theory, review its criticisms and examine the validity of the theory today. We provide an overview of empirical research and a description of trends in economic growth and income inequality in Slovenia, Austria and Germany. We analyse and test the validity of the Kuznets curve hypothesis for these countries. As part of the econometric analysis, we use variables related to income, education, government consumption, international trade, net foreign investment, labour force and gender inequality. Using the method of least squares, we analyse the evolution of income inequality and confirm the Kuznets curve in the case of Slovenia, but we cannot confirm it for Austria and Germany. In the case of Slovenia, the Gini index is statistically significantly affected by years of schooling, the share of industry in GDP, government spending, the share of the labour force with tertiary education, GDI and net income growth. Only government spending and the Gini index are positively correlated. In the case of Austria, the dependent variable is statistically significantly influenced by the share of industry in GDP and the share of tertiary-educated labour force. In the case of Austria, all these variables have a negative impact on the value of the dependent variable. In the case of Germany, the Gini index is statistically significantly influenced by the share of industry in GDP, the share of the labour force with tertiary education, government expenditure on education and the net inflow of FDI.
Ključne besede:econometric analysis, least squares method, income inequality, Kuznets curve, Slovenia, Austria, Germany.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici