| Abstract: | Mobilne naprave so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja milijonov ljudi. Hkrati pa se v mobilnih aplikacijah vse bolj integrira umetna inteligenca. V magistrskem delu smo raziskali različne metode za vrednotenje uporabniške izkušnje, s poudarkom na tistih, ki so primerne za sodobne mobilne aplikacije. Predstavili smo različne vrste sodobnih mobilnih aplikacij in tehnologije, kot so prepoznava govora, obdelava naravnega jezika, klepetalni roboti, biometrija, prepoznavanje čustev, prepoznavanje slik in strojno učenje. Pravtako smo definirali koncept uporabniške izkušnje in sledili njenemu razvoju skozi zgodovino, ter raziskali dejavnike, ki na njo vplivajo. Podrobneje smo predstavili 11 metod, ki se pogosto uporabljajo pri ocenjevanju uporabniške izkušnje mobilnih aplikacij, te so: metoda 3E, hevristična ocena, userbility, samoporočevalni manikin, metoda za ocenjevanje izkušenj, zemljevid empatije, misli naglas, krivulja uporabniške izkušnje, vprašalnik AttrakDiff, lestvica uporabnostnega sistema in vprašalnik o uporabniški izkušnji. Poglobili smo se tudi v vprašalnike po opravljeni nalogi, kot so enostavno vprašanje, NASA-TLX, vprašalnik po scenariju, ocene pričakovanj, subjektivni vprašalnik o mentalnem naporu in ocena magnitude uporabnosti. Izvedli smo primerjalno analizo prej predstavljenih metod in preučili prednosti in slabosti različnih pristopov. V študiji primera naše raziskave smo udeležence vključili v ocenjevanje treh različnih aplikacij z uporabo treh različnih vprašalnikov. To je služilo kot ključno merilo za potrditev ali zavrnitev naših hipotez, ki obravnavajo vidike kot so preprostost uporabniškega vmesnika, zvestoba uporabnikov, preference vprašalnikov ter vpliv spola na uporabniško izkušnjo. Potrdili smo pozitivno povezavo med preprostostjo uporabniškega vmesnika in izboljšanim uporabniškim vmesnikom ter sodobnimi metodami interakcije, ki spodbujajo večjo zvestobo uporabnikov. Naše ugotovitve potrjujejo, da vprašalniki po opravljeni nalogi ponujajo globlji vpogled v UX, pri čemer jih uporabniki tudi raje izpolnijo. Čeprav lahko spol vpliva na uporabniško izkušnjo, ni edini dejavnik. |
|---|
