| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Plačna vrzel med spoloma : primerjava, stanje in teoretske razlage na vzorcu desetih evropskih držav
Avtorji:ID Bezjak, Urška (Avtor)
ID Rutar, Tibor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Bezjak_Urska_2024.pdf (2,00 MB)
MD5: 49480C708E33265D6A9A6196B9DA9CC8
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Magistrsko delo obravnava plačno vrzel med spoloma, pri čemer sta predstavljeni prilagojena in neprilagojena razlika v plačilu med spoloma ter najpogostejši pristop, imenovan Blinder-Oaxaca. Empirični del naloge je sestavljen iz sekundarnih podatkov. Z njim smo želeli ugotoviti stanje v zadnjih treh desetletjih in trenutno stanje v desetih izbranih državah (Estonija, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija). Najbolj izstopa Estonija, saj ima v vseh izbranih letih največjo plačno vrzel med spoloma; skandinavske države imajo v povprečju večjo plačno vrzel kot balkanske države; Slovenija pa ima eno najnižjih vrednosti v Evropski uniji (nižjo ima še Romunija). S predstavitvijo treh najbolj znanih teorij (teorija človeškega kapitala, poklicne segregacije in diskriminacije) smo ugotovili, da ni enotnega soglasja o tem, kateri dejavniki so povzročili ali povzročajo razliko v plačilu med spoloma. Priznano je bilo, da so vsi omenjeni dejavniki medsebojno odvisni ter lahko sooblikujejo drug drugega. Zaključili smo z možnostmi in politikami za odpravo plačne vrzeli med spoloma, pri čemer smo izpostavili transparentnost plačil, ki lahko omogoča učinkovito uporabo načela enakega plačila v praksi. Vendar še ni dovolj raziskav, ki bi pokazale dejanski učinek tega ukrepa na plače in rezultate zaposlovanja.
Ključne besede:Razlika v plačilu med spoloma, evropske države, človeški kapital, transparentnost plačil.
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:U. Bezjak
Leto izida:2024
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 73 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-86704 Novo okno
UDK:305:331.2(4-6EU)(043.2)
COBISS.SI-ID:189784323 Novo okno
Datum objave v DKUM:21.03.2024
Število ogledov:342
Število prenosov:74
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:11.01.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The gender pay gap: comparison, current status and theoretical explanations in a sample of ten european countries
Opis:The master's thesis examines the gender pay gap, presenting the adjusted and unadjusted gender pay gap, as well as the most common approach, called the Blinder-Oaxaca approach. The empirical part of the assignment consists of secondary data. With it, we wanted to find out the situation in the last three decades and the current situation in ten selected countries (Estonia, the Czech Republic, Germany, Sweden, Norway, Denmark, Croatia, Romania, Bulgaria and Slovenia). Estonia stands out the most, as it has the largest gender pay gap in all selected years; the Scandinavian countries have on average a larger wage gap than the Balkan countries; Slovenia has one of the lowest values in the European Union (with Romania having the lowest value). By presenting the three most well-known theories (the theory of human capital, occupational segregation and discrimination), we have found that there is no uniform consensus on which factors have caused or are causing the gender pay gap. It was acknowledged that all of these factors are interdependent and can interact to shape each other. We concluded with options and policies to close the gender pay gap, highlighting pay transparency as a way to effectively apply the principle of equal pay in practice. However, there is not yet enough research to show the actual impact of this measure on wages and employment outcomes.
Ključne besede:Gender pay gap, European countries, human capital, payment transparency.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici