| Opis: | Magistrsko delo obravnava fantazijo in norost protagonistk v gotskih romanih V hiši med hribi straši (The Haunting of Hill House) pisateljice Shirley Jackson in Obrat vijaka (The Turn of the Screw) pisatelja Henryja Jamesa. Čeprav je bil roman Shirley Jackson izdan leta 1959, roman Henryja Jamesa pa leta 1898, lahko med njima najdemo veliko vzporednic. Cilj magistrskega dela je pojasniti, na kakšne načine fantaziranje obeh protagonistk, Eleanor Vance in guvernante, vpliva na morebitno norost in duševne težave protagonistk. Protagonistki obeh romanov izkusita nadnaravne dogodke, ki bi jih z racionalnim razumevanjem sveta težko pojasnili. Dogodki se začnejo pojavljati, ko se protagonistki odločita – vsaka na svoj način – znova zaživeti svoje življenje v drugačnem okolju od domačega, ki sta ga vajeni. Oba gotska romana svoje pripovedovanje in pojasnjevanje dogodkov osredotočata na zorni kot obeh protagonistk, kar bralcu omogoča dostop do njunih fantaziranj in zapletenih miselnih procesov.
Da kot bralci lahko pravilno interpretiramo rezultate analize in znanstvene pojme, je v prvem delu magistrskega dela predstavljeno teoretično ozadje, ki zajema štiri glavna poglavja: opredelitev gotske pripovedne proze in z njo povezane strokovne terminologije, dojemanje norosti v medicini, dojemanje norosti v književnosti devetnajstega in dvajsetega stoletja ter psihoanalitični kritiški pristop v književnosti. Teoretično ozadje je pomembno za razumevanje analiziranih odstavkov, ki nam pomagajo razumeti večpomenskost obeh romanov. Magistrsko delo poskuša odkriti, katero duševno bolezen ali motnjo bi protagonistki lahko imeli. Prav tako si lahko z opredelitvijo njunih simptomov pomagamo razložiti njuno vedenje in nekatere dogodke, ki jih drugače morda ne bi znali pojasniti.
V prvem poglavju teoretičnega ozadja je povzeta vsebina strokovnih del o gotski pripovedni prozi. Pojasnjeni so njeni začetki, glavne značilnosti, podzvrsti, razlike glede na časovna obdobja in navedene avtorje, ki so s svojimi deli pomembno krojili značilnosti in razvoj gotske pripovedne proze skozi stoletja. Magistrsko delo se natančneje osredotoča na žensko gotsko pripovedno prozo, saj je ta zaradi svojih značilnosti najpomembnejša za razumevanje romanov Shirley Jackson in Henryja Jamesa.
Drugo poglavje opisuje razumevanje norosti v medicini v devetnajstem in dvajsetem stoletju. V preteklosti je bilo veliko nerazumevanja glede norosti in duševnih bolezni. Najbolj znana duševna bolezen iz preteklih stoletij je tako imenovana »histerija«, ki so ji rekli tudi »ženska bolezen«, saj so takrat živeli v prepričanju, da so ženske bolj nagnjene k šibkemu umu in da ne prenesejo toliko fizičnih in psihičnih naporov kot moški. Magistrsko delo v nadaljevanju pojasni, kako se je definicija norosti spreminjala skozi čas vse do danes, ko termina histerija v strokovni literaturi praktično ne najdemo več. Norost so »zamenjale« razne oblike duševnih in umskih bolezni, ki imajo različne simptome in načine zdravljenja. V magistrskem delu je izpostavljena shizofrenija, saj se je skozi raziskovalno delo pokazalo, da nekateri simptomi in duševne motnje, ki se pojavljajo pri Eleanor Vance in guvernanti, kažejo prav na to bolezen.
Prav tako se norost nenehno pojavlja v književnosti, vse od grške antične književnosti naprej. V književnosti so se avtorji seveda lahko poigravali z različnimi idejami in znanjem ter strokovnim gradivom, ki je v času nastanka književnega dela obstajalo. V tretjem poglavju so tako izpostavljena leposlovna dela, ki izpostavljajo podobne zgodbe, ki so se resnično dogajale in so zapisane v poglavju pred tem. Prav tako so izpostavljeni štirje izstopajoči avtorji iz obdobja devetnajstega in dvajsetega stoletja: Charles Dickens, Virginia Woolf, Sylvia Plath in Jean Rhys. Vsi navedeni avtorji so na svoj način pripomogli k obravnavi in razumevanju norosti skozi svoje oči in izkušnje. |
|---|
