| Abstract: | Magistrsko nalogo smo posvetili učencem avtističnega spektra in strategijam ter metodam inkluzivnega poučevanja, s katerimi lahko učitelji tovrstnim posameznikom omogočijo karseda kvalitetno, učinkovito in prijetno vključitev v učni proces. Slednje je mogoče le, če v pouk vključimo vsebine, preko katerih z aktivno vključenostjo vseh učencev urimo, spodbujamo in razvijamo učenčeve socialne veščine. Izsledki raziskav kažejo, da raba slikanic pri pouku učinkovito pripomore k razvijanju in bogatenju besednega zaklada, prispeva k izboljšanju spretnosti branja in bralnega razumevanja in učinkovito spodbuja razvoj socialnih veščin pri učencih z različnimi sposobnostmi in potrebami. Raziskovalci na tem področju navajajo, da je lahko učenje socialnih veščin tudi za avtistične otroke izredno učinkovito prav s pomočjo slikanic, če le-te izpolnjujejo izbrane kriterije, ki so ključni za razumevanje prebranega pri avtističnih otrocih. V empiričnem delu magistrske naloge smo na podlagi raziskav avtorjev Carol Gray, Thiemann in Goldstein in P Fleury idr. oblikovali sistem ocenjevalnih kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati pri izboru slikanice. Na podlagi ocenjevalnih kriterijev smo izvedli opisno analizo naslednjih desetih slikanic: More Than Words A Book About Body Language avtorice Amy Mary Jivani; Excuse Me avtorice Moire Butterfield; Speak Up avtorice Mirande Paul; It’s OK to be Different: A Children’s Picture Book About Diversity and Kindness avtorice Sharon Purtill; Be Kind avtorice Pat Zietlow Miller; I Can Share avtorice Karen Katz; Say Hi When You’re Shy in Turn Away from Teasing avtorice Gill Hasson; When I’m Feeling Disappointed avtorice Trace Moroney in All About Feelings avtoric Felicity Brooks in Frankie Allen. V izbranih slikanicah, ki niso posebej prilagojene za delo z avtističnimi učenci, so predstavljene vsakdanje, socialno obremenjujoče situacije. Za uspešno premagovanje tovrstnih izzivov je torej ključno, da otrok (avtističnega spektra) osvoji ustrezne socialne veščine, ki so prikazane v izbranih zgodbah. Rezultati opisne analize slikanic so privedli do naslednjih ugotovitev: Polovico slikanic (tj. pet) smo ovrednotili kot delno primerno za poučevanje socialnih veščin pri mlajših učencih z avtizmom. Preostalih pet slikanic je na podlagi kriterijev popolnoma primernih za rabo v inkluzivnem učnem okolju z učenci z avtizmom. Dejstvo, da je polovični delež slikanic le delno primeren za spodbujanje socialnih veščin pri mlajših avtističnih učencih, ovrže drugo in tretjo hipotezo, ki se glasita takole: H2: Večji delež slikanic (tj. več kot pet) je popolnoma primeren za poučevanje socialnih veščin pri mlajših učencih z avtizmom. H3: Manjši delež slikanic (tj. manj kot pet) je delno primeren za poučevanje socialnih veščin pri mlajših učencih z avtizmom. Kljub temu lahko trdimo, da so slikanice večinoma primerne za rabo v inkluzivnem učnem okolju z mlajšimi učenci z avtizmom, saj se nobena izmed slikanic ni uvrstila v kategorijo manj primernih ali neprimernih za spodbujanje socialnih veščin pri učencih z avtizmom. Slednje potrjuje prvo oz. osrednjo hipotezo (H1), da so izbrane slikanice v večini primerne za spodbujanje socialnih veščin pri mlajših učencih z avtizmom v inkluzivnem učnem okolju. Za karseda učinkovito, vključujoče in prijetno skupinsko branje izbranih slikanic je za učenca z avtizmom ključnega pomena, da učitelj slikanice prilagodi njegovim potrebam in s tem nadomesti pomanjkljivosti, ki smo jih zaznali na podlagi neizpolnjenih kriterijev. V skladu z ugotovitvami opisne analize slikanic je za karseda učinkovito spodbujanje socialnih veščin pri avtističnih učencih potrebno ustrezno prilagoditi vse slikanice ne glede na njihovo uvrstitev na ocenjevalni lestvici, saj moramo upoštevati širok nabor potreb avtističnih učencev, ki pomembno vplivajo na uspešnost osvajanja socialnih veščin in dojemanja prebranega pri tovrstnih posameznikih. |
|---|
