Trg dela po epidemiji v sloveniji

Škrabl, Žiga

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Trg dela po epidemiji v sloveniji
Avtorji:	ID Škrabl, Žiga (Avtor) ID Šarotar Žižek, Simona (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	VS_Skrabl_Ziga_2023.pdf (1,86 MB) MD5: A8E3CAD0E413E16C91AD056C32BB24CA
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Ključne besede:	Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	Ž. Škrabl
Leto izida:	2023
PID:	20.500.12556/DKUM-84765
UDK:	331.5
COBISS.SI-ID:	164546051
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:8L68461R
Datum objave v DKUM:	15.09.2023
Število ogledov:	470
Število prenosov:	94
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	19.07.2023

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The slovenian labour market after the epidemic
Opis:	The labour market is constantly shaken by natural, social and political events or changes. In the early 2020s, the world economy faced a health crisis that had not been around for decades in Europe as well as Slovenia, leaving consequences for economic activities. The operations of the companies were limited and it had to be adapted to the business of the then health and safety measures. The Covid-19 epidemic also affected the labour market. As a view, both companies and employees and people entering the labour market have faced a number of challenges and difficulties in the market. At the same time, there has been a new so-called so-called social challenge caused by digitisation, that is to say, the implementation of new forms of work. All this has been reflected by higher unemployment and lower gross social product due to the unwillingness of both the country and businesses to address the health crisis or the epidemic. In a relatively short time, the economy recovered, the unemployed found employment in other industries, Slovenia also reached the lowest unemployment rate in its history. It should be added, however, that the labour market is now facing an ageing population, due to high employability and low birth rates, brain drain or exodus, a lack of labour and the search for suitable and potential employees, managers note that there is a lack of competences and digital competences. Employees' desire for maximum profit leads to a steep rise in productivity and efficiency, but to achieve this we will have to constantly adapt and improve through lifelong learning, only in this way we will grow and develop personal as a society.
Ključne besede:	The Labor market, competences, population aging, labour shortage, epidemic, Covid-19, Slovenia

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj