Abstract: | Ljudje po vsem svetu smo v takšni ali drugačni obliki izpostavljeni angleškemu jeziku, saj se govori po vsem svetu in ima status globalnega jezika. Očitno je, da število angleško govorečih iz dneva v dan narašča. Ne glede na to, da sodobna tehnologija komunikacijo in prevajanje poenostavlja bolj kot kadarkoli prej, jezik ostaja ovira za govorce različnih jezikov. To je razvidno tudi iz dejstva, da so prevajalci kljub vsemu napredku tehnologije še vedno zelo iskani. Mnogi ljudje ne zaupajo računalnikom, da bi ti zagotovili točne prevode, zato se raje zanašajo na človeški trud, kar je razumljivo, saj v večini primerov besedil ni mogoče prevesti dobesedno in prevajanje poleg jezikovnega zahteva tudi kulturno znanje, predvsem ko gre za idiome, metafore in ustaljene besedne zveze. Znano je, da sta globalizacija in tehnologija zbližali ljudi, kulture in jezike. To je povzročilo težnjo po splošnem poimenovanju novih izrazov, ki se pojavljajo z razvojem. Pri teh izrazih pa prihaja tudi veliko podobnosti, zlasti pri takšnih, ki so etimološko povezani – ti v večini izhajajo iz latinščine ali grščine. Ključnega pomena je, da podobnosti med jeziki uporabimo sebi v prid – za pospešitev učnega procesa. Žal pa so v nekaterih primerih te podobnosti lahko zavajajoče. Takšne pasti se običajno pojavljajo v obliki t.i. lažnih prijateljev.
Lažni prijatelji se nanašajo na pare besed v dveh različnih jezikih, v katerih sta si besedi po obliki podobni ali celo identični, vendar imata različen pomen. To pomeni, da so lažni prijatelji pari besed v različnih jezikih, ki imajo podobno obliko, zaradi česar se zdi, da imajo enak pomen, vendar se ta v resnici razlikuje. Takšen primer sta angleška beseda »animator« in slovenska beseda »animator«, ki imata identičen zapis, vendar se nanašata na različne stvari. V angleščini je namreč »animator« oseba, ki dela animirane filme, v slovenščini pa je »animator« nekdo, ki animira skupino ljudi. Uporaba lažnih prijateljev je pogost vir napak pri učenju drugega jezika. S to raziskavo smo želeli raziskati uporabo in poznavanje lažnih prijateljev med slovenskimi učenci in dijaki, ki se učijo angleščine kot tujega jezika.
V teoretičnem delu se posvetimo nekaterim konceptom, ki so del prevajalskih študij in se v veliki meri povezujejo z lažnimi prijatelji. Najprej definiramo ekvivalenco, ki velja za kompleksen pojav in hkrati izziv v prevajalskih študijah, kar se kaže v različnih definicijah tega pojava. Posledično lahko vidimo tudi nesoglasja pri klasifikacijah ekvivalentov. Kljub nesoglasjem lahko ekvivalenco definiramo kot povezavo, ki obstaja med dvema besedama iz dveh različnih jezikov z enakim pomenom. Osvetlili smo tudi koncept sorodnih besed, navezujoč na lažne prijatelje. Besedni pari, ki veljajo za sorodne, so besede, razvite iz iste besede, kot na primer slovenska beseda »komentar«, angleška »comment«, nemška »Kommentar« in francoska »commentaire«. Te besede so sorodne, saj izhajajo iz istega prednika – iz latinske besede »commentarius«. Potem se posvetimo lažnim prijateljem, ki imajo različne definicije, vsem pa je skupno to, da gre za besedne pare v dveh različnih jezikih, ki so si podobni po obliki, a imajo različen pomen. To lahko ponazorimo z besednim parom »dress« v angleščini in »dres« v slovenščini. Čeprav imata skoraj identično črkovanje, si ne delita pomena. »Dres« namreč pomeni oblačilo, ki se največkrat nosi na tekmovanjih, medtem ko »dress« pomeni obleka – oblačilo v enem kosu, ki obsega zgornji del in sega do stegen, kolen ali gležnjev. Pregledali smo številne klasifikacije lažnih prijateljev in analizirali podobnosti in razlike med njimi. Ugotovili smo, da se nekateri avtorji bolj osredotočajo na jezikovni izvor, drugi pa na pomen besed lažnih prijateljev. Kljub temu ima večina klasifikacij skupne nekatere koncepte, čeprav so ti morda različno poimenovani. Na primer, v štirih od petih predstavljenih klasifikacij avtorji govorijo o lažnih prijateljih, ki kljub podobnosti v črkovanju nimajo enake |
---|