Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja

Zavratnik, Špela

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Avtorji:	ID Zavratnik, Špela (Avtor) ID Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) Več o mentorju... ID Klanjšek, Petra (Komentor)
Datoteke:	VS_Zavratnik_Spela_2023.pdf (1,33 MB) MD5: 3802BB7BBE35FFC3CE5D5ED31792B69F
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede:	mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[Š. Zavratnik]
Leto izida:	2023
PID:	20.500.12556/DKUM-84581
UDK:	616.89-008.441.45-053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:	161271043
Datum objave v DKUM:	16.08.2023
Število ogledov:	687
Število prenosov:	480
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	23.06.2023

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Self-injurious behaviour in adolescents as a consequence of family violence
Opis:	Self-harm behaviour is very common in adolescents, who choose it when they are unable to react to a situation or are in emotional distress. Most often, it is domestic violence that is one of the causes of this behaviour. The aim of this thesis is to explore the relationship between domestic violence and self-harm behaviour in adolescents, based on a review of the literature. In the final part of the thesis, we used the descriptive or descriptive method of work. PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect and additionally Google Scholar were used to search the scientific literature. The PRISMA diagram was used to illustrate the literature search process. Synthesis of the collected sources was done using content analysis. In the final analysis, we included 18 articles that identified domestic violence as one of the causes of self-harm behaviour in adolescents. Adolescents who had witnessed domestic violence, parental separation, poverty, neglect were more likely to engage in self-injurious behaviour. Self-harm behaviour is positively associated with domestic violence in adolescents. Adolescents often express their distress not through words, but through other forms of behaviour (self-injurious behaviour). In the clinical setting, it is the nurse who is most often the first to recognise domestic violence, and therefore needs to have the relevant experience and skills. For the nurse, caring for children is very stressful, as each child experiences violence differently.
Ključne besede:	adolescents, family violence, self-harm

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj